Page 16 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2

V sistemih za podporo odločanju (Decision Support Systems – DSS),
ki so namenjeni podpori odločevalcem pri trajnostnem gospodarjenju z
naravnimi viri in pri opredelitvi možnih ukrepov za prilagajanje na pod-
nebne spremembe, imajo pomembno vlogo geografski informacijski sis-
temi (GIS). Primer takega sistema je odprtokodna programska oprema
DESYCO (DEcision support SYstem for Coastal climate change impact
assessment), ki lahko združuje podatke različnih scenarijev, ki izhajajo
iz podnebnih, hidrodinamičnih, hidroloških in biogeokemičnih modelov
visoke ločljivosti, z analizo ranljivosti okoljskih in socialno-ekonomskih
značilnosti obravnavanega območja. Rezultati so prikazani v obliki ze-
mljevidov, na katerih lahko prepoznamo območja vročih točk, tj. območja
večje ranljivosti (Torresan idr. 2012). Četrta kategorija obsega računalni-
ško podprte dinamične modele, ki jih lahko v grobem razdelimo na mode-
le, ki obravnavajo le določen obalni proces (obalna erozija, vdor slane vode
itn.), in modele integriranega ocenjevanja s celostno analizo več vpliv-
nih dejavnikov. Med slednje spadajo modeli RACE (Risk Assassment of
Coastal Erosion), DIVA (Dynamic Interactive Vulnerability Assessment)
idr. Ena izmed glavnih prednosti kompleksnejših orodij, kot so sistemi
za podporo odločanju in računalniški dinamični modeli, je njihova pri-
lagodljivost na različne napovedi/scenarije sprememb. Po drugi strani
pa imajo računalniški dinamični modeli pogosto omejeno ločljivost, zato
niso primerni za uporabo na lokalni ravni. Poleg tega sta začetna izgra-
dnja in implementacija modelne verige pri obeh zahtevna v smislu časa in
sredstev, pri računalniških dinamičnih modelih pa zahtevata še visoko
strokovno znanje za izvajanje testiranja in validacije (Ramieri idr. 2011).
Kljub omejenosti pristopov, ki temeljijo na indeksih, kot sta npr. ne-
zmožnost obravnavanja družbeno-ekonomskih vplivov in delna subjek-
tivnost metode zaradi individualne presoje določevanja uteži posame-
znim spremenljivkam, so le-ti primerni za izdelavo prve ocene ranljivosti
obale, saj je njihova uporaba razmeroma preprosta, a učinkovita. Ena iz-
med najpogosteje uporabljenih metod za ocenjevanje ranljivosti obal gle-
de dvigajoče gladine morja, zlasti zaradi erozije in/ali poplav, temelji na
indeksu, ki združuje več spremenljivk, te pa predstavljajo posamezne pro-
storske entitete in zajemajo več ravni ter razsežnosti ranljivosti. Izvirni
predlog indeksa obalne ranljivosti (Coastal Vulnerability Index – CVI) je
leta 1991 predlagala Vivien Gornitz s sodelavci (Gornitz 1991; Gornitz,
White in Cushman 1991).

16