Page 144 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2

tah najdemo na najstrmejših apnenčastih pobočjih nad Movražem, na
pobočju Strmca nad Dvori in nad Rakitovcem. Na manjših območjih, kjer
so na površju razgaljene plasti laporovca, npr. severno od Dvorov proti
Movražu ter od Movraža proti Smokvici, so na erozijskih žariščih, ki jih
domačini imenujejo peski, surove prsti. Med manj razširjenimi je evtrič-
na rjava prst, ki se je razvila na položnejših zahodnih in severnih pobo-
čjih Movraške vale, zahodno in jugozahodno od Dvorov, kjer se strmi rob
vale nadaljuje v položno pobočje, in v Rakitovski vali. Ker je bila debelej-
ša in za obdelovanje primerna, so jo ljudje z rigolanjem, oranjem in gno-
jenjem preoblikovali v t. i. »antropogeno« evtrično rjavo ali rigolano prst
(Ogrin in Možina 2005, 298). V najnižjem dnu Movraške vale se je zaradi
bolj ali manj stalne prisotnosti vode razvil hipoglej, na koluvijalnem gra-
divu na obrobju z blagim naklonom pa psevdoglej (Repe 2012, 58).
Za rast in posledično kmetijsko rabo zemljišč je zelo pomembno pod-
nebje. Rakitovec, Movraž in Dvori imajo zaledno obsredozemsko pod-
nebje, ki je hladnejše in z več padavinami od prevladujočega obsredo-
zemskega podnebja v gričevnatem zaledju slovenske Istre. Srednje letne
temperature so pod 12 °C, januarske med 2 in 4 °C ter julijske med 20 in 22
°C (Plut in Ogrin 2009, 91; Ogrin idr. 2012, 71). Rakitovec ima nižje tem-
perature zaradi višje lege in domačini radi povedo, da »je v Rakitovcu za
en kapot [op. plašč] več mraz«. Občasne snežne padavine to podnebno
ločnico lepo pokažejo in prav tako dejstvo, da v Rakitovcu ni bilo niko-
li nasadov vinske trte ali oljk. Povsod so opazne razlike med hladnejši-
mi osojnimi in toplejšimi prisojnimi pobočji, med dolinami s hladnejšim
zrakom, kjer se pojavlja temperaturni obrat, in nekaj deset metrov višjimi
pobočji, kjer se oblikuje termalni pas. Zaradi manj prejete sončne ener-
gije so v valah v hladni polovici leta nižje temperature, slana pa se lah-
ko zadrži tudi po več dni. Ob jasnih in mirnih nočeh se tu, ne glede na
letni čas, lahko razvije temperaturni obrat. Po podatkih za obdobje 1954–
1970 se je v Movraški vali prva slana pojavila okoli 29. oktobra, zadnja
pa okoli 23. aprila, kar pomeni, da je bila dolžina s slano v Movraški vali
(176 dni) za mesec dni daljša v primerjavi s termalnim pasom Gabrovice.
Posledici sta krajša vegetacijska doba in poznejše sajenje zgodnjih spo-
mladanskih kultur. Movraška vala ima najnižje temperature v slovenski
Istri in 27. decembra 2003 so na njenem dnu izmerili –10,5 °C. Velike raz-
like so lahko tudi poleti, npr., 10. avgusta 2003 ob peti uri zjutraj je bilo
v najnižjem delu Movraške vale le 11,6 °C, medtem ko je bilo v nižjem
delu Rakitovsko-Movraškega krasa (320 m n. v.) ob istem času 21,2 °C.

144