Page 187 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Razvojne priložnosti izbranih naselij slovenske Istre

pomen razgledne lege in omenili nekaj najpomembnejših kulturnih zna-
menitosti, kot so obrambni stolp iz 11. stoletja, danes poznan kot podpe-
ški obrambni stolp, naravna jama Tabor pod njim, Prkičeva hiša, ki, po-
leg Benkove hiše v Črnem Kalu, predstavlja arhitekturno posebnost na
območju Kraškega roba (Wikipedia b. l.), cerkev sv. Helene in ohranjene
stare kamnite hiše. Strnjena pozidava onemogoča širitev ceste v naselju,
razglasitev vasi kot naselbinske dediščine in zahtevna obnova pa ovira-
ta gradnjo ali obnovo objektov za turistične namestitve, ki jih je po njiho-
vem mnenju premalo. Ob tem ponovno omenijo težave z neurejenim last-
ništvom. Nekateri sogovorniki so poudarili, da se je kulturna dediščina
ohranila ravno zaradi nerazvitosti kraja, z dotokom denarnih sredstev in
obnovo pa bi se stavbe spremenile (prizidki, fasade, barve zunanjih zidov
idr.), kar bo posledično degradiralo kulturno dediščino, ki ne bo več pri-
vlačna za obiskovalce. Za razvoj turizma potrebujejo urejeno parkirišče,
saj obiskovalci svoje avtomobile puščajo ob cesti na zahodnem in vzhod-
nem delu vasi, kar ovira lokalni promet. Sogovorniki so zelo zainteresi-
rani za umik železniške proge in ureditev kolesarske poti na isti lokaci-
ji, ki bi lahko bila priključena že uveljavljeni kolesarski poti Porečanki oz.
Parenzani. Obstoječa osnovna infrastruktura ni primerna za »petzvez-
dični hotel«. Želijo si gostinski objekt, kjer bi obiskovalcem ponudili do-
mače jedi, med katerimi so izpostavili »piat« in »karamonje na mleki«.
Sogovornica N. iz Podpeči je pojasnila:
Karamonji na mleki ma eno lepo zgodovino. Mleko so naše ženske nosile v
Trst prodajat, pole kasneje so ga nosile na kamjon, da ga je vozil v mlekarno v
Dekane, ma mleko je ostalo tudi doma. Ko je porodnica prišla domov, ali ko
je bil led, ko niso mogle it v Trst, so ženske naredile pašto doma in vzele mle-
ko in skuhale pašto.
V Brežcu pri Podgorju je sogovornik kot oviro razvoju turizma iz-
postavil pomanjkanje osnovne infrastrukture (električna napeljava, vo-
dovod, slaba makadamska cesta), kot zanimivosti pa stene, primerne
za plezanje, kaverne in izvirne vode. Sogovorniki v Rakitovcu so izrazi-
li naklonjenost razvoju turizma. Menijo, da bi obiskovalcem lahko ponu-
dili butične nastanitve na kmetijah, hiške za glamping z majhnim števi-
lom postelj ter parkirišče oz. kamp za avtodome. V opuščeni vaški šoli bi
lahko predstavili zbirko (etnološki muzej) starih predmetov, za ogled ure-
dili katero od starih hiš s črno kuhinjo, ponudili delavnice na temo ze-
liščarstva, grajenja suhozidov ipd. Od naravnih zanimivosti so omenili
vrhova Lipnik in Kavčič, kraške jame v bližini vasi, Jamo pod Gabrkom,

187