Page 185 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 185
Razvojne priložnosti izbranih naselij slovenske Istre
odseljevanjem mladih v mesta, kar je bil prevladujoč proces še pred dvaj-
setimi oz. tridesetimi leti. Izpostavili so tudi podaljšanje povprečne ži-
vljenjske dobe, ki je posledica razvoja medicine in boljših pogojev za živ-
ljenje. V vseh treh naseljih so bili sogovorniki mnenja, da se danes mladi
ne odseljujejo, temveč priseljujejo oz. ostajajo v domači vasi, čemur del-
no pritrjujejo tudi statistični podatki, predstavljeni v drugem poglavju.
V Podpeči in Zazidu je zdaj več mladih družin z otroki, v Rakitovcu pa so
nam povedali, da mladi sicer ostajajo doma, vendar imajo redki že druži-
no. Sogovornik P. iz Podpeči, pravi:
Otrok je dosti, 19 otrok je tle v vasi od nekaj več kot 50 ljudi, od tega najstarej-
ši je 15 let, ostalo vse od dojenčkov, tako da je oživela vasica. V zadnjih dese-
tih letih je konkretno oživela.
Nekateri, ki so se v preteklosti izselili, bi se želeli celo vrniti v doma-
čo vas, ob tem pa naletijo na oviri, kot sta neurejeno lastništvo objektov
in gradbenih parcel, kar onemogoča njihovo prodajo in nakup, ter dol-
gotrajni administrativni postopki pri obnovi. Hiše so stare, kamnite in
nekatere tudi že v ruševinah, ker pa je naselje spomeniško zavarovano,
so določeni strogi pogoji za obnove. Le-ti niso nujno stroškovno učinkovi-
ti, kar posledično obnovo podraži. Razlogi, da so se mladi raje odločili za
odselitev oz. imajo pomisleke pri vračanju, so po mnenju naših sogovor-
nikov tudi v (relativni) oddaljenosti od Kopra oz. od delovnih mest, šol,
vrtcev, v slabih cestah in slabi telekomunikacijski povezanosti.
3.5 Možnosti in pogoji za kmetijstvo
V vseh treh naseljih je v preteklosti pomembno vlogo pri zagotavljanju vi-
rov preživljanja predstavljalo prav kmetijstvo, ki je bilo večinoma name-
njeno samooskrbi in v manjši meri prodaji. Zaradi neugodnih naravnih
pogojev je prevladovalo delovno intenzivno kmetijstvo z veliko ročnega
dela in s pogosto skromnim pridelkom. Z možnostjo zaposlitev v dru-
gih dejavnostih je bila kmetijska obdelava marsikje opuščena, kar se kaže
v zaraščajočih površinah in vse večjem deležu gozda. Sogovornike smo
vprašali o možnostih za oživitev kmetijstva in dobili različne odgovore. V
Podpeči vidijo možnosti v oljkarstvu, ki naj bi bilo tržno zanimivejše kot
vinogradništvo, in v pašni živinoreji. V vasi je samo en kmet, ki mu je to
glavni vir dohodka, vendar menijo, da ima kmetijstvo preko pridobiva-
nja različnih finančnih spodbud dobre možnosti za razvoj. V Rakitovcu
so bili sogovorniki mnenja, da bi bilo kmetijstvo smiselno razvijati v ob-
185