Page 186 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2

liki dopolnilne dejavnosti, saj bi samo z njim današnji (mali) kmetje tež-
ko preživeli. Podpirajo razvoj ekološke pridelave poljščin, reje drobnice in
»vrtičkarstva« – pridelave na majhnih parcelah (in vrtačah) v okolici vasi
ter prodaje domačih pridelkov in izdelkov. Menijo, da so tu težji pogoji za
kmetijstvo v primerjavi z ostalo Istro, saj se nahajajo na višji nadmorski
višini. V Zazidu nam je intervjuvanec D. povedal:
Nekoč so si starejše generacije – naši dedki vse pridelali doma. S tem so pre-
živeli, in tisto, kar je bil višek, so prodali v Trst in potem v Koper. Kmetijstvo
je bilo tukaj zelo pomembno. Recimo, v okolici vasi so bili vinogradi, na hri-
bu tukaj za nami je bilo vse obdelano, zdaj tega ni več. Vsak pridela nekaj za
domačo hišo, tiste osnovne vrtnine, krompir, ampak trend se izboljšuje, ker
imamo zdaj par mladih kmetov v vasi, ki so začeli čistit pašnike, jih mulčat,
imamo kozjerejo, krave. Potencial je tukaj velik, vidimo, da bi se počasi lah-
ko kaj razvilo.

Na vprašanje o ovirah za kmetijsko dejavnost na tem območju je bil
najpogostejši odgovor, da so posesti prerazdrobljene in premajhne. Da bi
lahko uporabljali sodobno kmetijsko mehanizacijo, bi morali izvesti po-
stopek arondacije, ki predstavlja zaokrožitev kmetijskih zemljišč različ-
nih lastnikov (Kladnik, Lovrenčak in Orožen Adamič 2005). Za povečanje
obdelovalnih površin, bodisi z nakupom ali najemom, je težava neureje-
no lastništvo. Nekateri sogovorniki so menili, da je kmetijskih površin
dovolj, vendar med mladimi prebivalci ni interesa za kmetovanje, saj se
le-to ne izplača. Nekateri so kot oviri izpostavili strm teren in pomanjka-
nje ravnega površja, veliko kamenja na nekdanjih pašnikih, ki ga je tre-
ba očistiti, v kolikor bi želeli pridobiti površine za košnjo. Izpostavili so
tudi težave z divjadjo, saj morajo vrtove in njive ograditi, sicer ostanejo
brez pridelkov. V nasprotju s prevladujočim mnenjem o smotrnosti paš-
ne živinoreje nekateri menijo, da je tudi pašnike težko obnoviti in da za-
radi spremenjenih podnebnih razmer »tudi trava ne raste tako dobro kot
v preteklosti«.

3.6 Turizem kot razvojna možnost
Sogovorniki so večinoma menili, da imajo njihova naselja dobre možnosti
za razvoj turizma, vendar si ne želijo množičnega turizma, temveč butič-
ni oz. v določeno aktivnost usmerjen turizem. Spoznali smo, da se zave-
dajo pomena in vrednosti dobro ohranjene narave, miru, čistega okolja in
kulturne dediščine v svojem kraju. Sogovorniki v Podpeči so poudarili še

186