Page 213 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 213
Povzetek
Monografija Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2 predstavlja rezulta-
te raziskovanj, ki so bila opravljena na Oddelku za geografijo Fakultete
za humanistične študije Univerze na Primorskem tekom izvajanja štu-
dijskega procesa v preteklem desetletju. Povezovalni element vsebinsko
raznolikih tematik, ki jih avtorji obravnavajo v skupno petih poglavjih,
je usmerjenost v območje slovenske Istre, ki za geografe predstavlja svo-
jevrsten laboratorij za raziskave s širokega področja geografskih znano-
sti. Opravljene raziskave imajo še eno skupno lastnost: vse so bile zasno-
vane in izvedene v okviru terenskega ter kabinetnega raziskovalnega dela
s študenti, ki so pod mentorstvom sodelavcev oddelka in s pomočjo izbra-
nih metodoloških pristopov prišli do zanimivih spoznanj. V tem pogledu
predstavlja monografija nadaljevanje koncepta raziskav, ki so bile v letu
2021 objavljene v knjigi Geografsko raziskovanje slovenske Istre 1.
V prvem poglavju monografije je predstavljena raziskava o ranljivosti
slovenske obale glede na dvigajočo se gladino morja, ki izhaja iz podneb-
nih sprememb. Prilagajanje na podnebne spremembe in tudi dvigajočo
se gladino morja predstavlja neizogibno dejstvo ter hkrati enega največ-
jih izzivov za obalne regije širom sveta, zato je ocenjevanje in spremlja-
nje ranljivosti obal predmet številnih raziskav. V prispevku so predsta-
vljeni rezultati analize in kartiranja ranljivosti slovenske obale, ki je na
območjih visoke obale izpostavljena predvsem intenzivnejšim procesom
abrazije, na območjih nizke obale pa zlasti pogostejšim in obsežnejšim
poplavam. Za ocenjevanje ranljivosti sta avtorici uporabili indeks fizične
ranljivosti, s katerim sta s pomočjo geografskih informacijskih sistemov
ocenili vpliv izbranih fizičnih kazalnikov na ranljivost posameznih odse-
kov obale. Ugotovili sta, da je 5,7 % obale možno uvrstiti v kategorijo viso-
ko ranljive, 2,9 % pa v kategorijo zelo visoko ranljive obale.
Drugo poglavje se osredotoča na naselji Lucija in Sveti Peter v občini
Piran, ki sta bili analizirani z vidika sprememb v novejšem prostorskem
razvoju. Omenjeni naselji predstavljata primer mestnega in podeželskega
naselja v slovenski Istri, ki je v obdobju od 50. let 20. stoletja doživela in-
tenziven prostorski razvoj, kakršnemu bi na državni ravni le stežka naš-
li enakovredno primerjavo. Prostorski razvoj naselij avtorja obravnavata
na podlagi letalskih posnetkov, ki so bili posneti v štirih različnih časov-
Koderman, M., in M. Poklar, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2.
Koper: Založba Univerze na Primorskem. https://doi.org/10.26493/978-961-293-300-5.213-215
213