Page 214 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2

nih obdobjih med letoma 1954 in 2020, pri analizi pa sta se osredotočila
na spremembe v mejah pozidanih območij. Pridobljene rezultate o obse-
gu pozidav sta avtorja nadgradila še s podatki iz popisov prebivalstva o
gibanju števila prebivalcev, pri čimer sta skušala zaobjeti časovno podob-
na obdobja, kot so bila preučevana v sklopu analize letalskih posnetkov.
Tretje poglavje monografije prinaša antropološko-geografsko obrav-
navo poti, ki poteka po nekdanji trasi ozkotirne železnice Trst–Poreč in
je širše poznana kot Parenzana oz. Pot zdravja in prijateljstva. Avtorica v
njem osvetli zgodovino te železnice in predstavi različne pobude, ki so jo
postopoma oživile in preoblikovale v rekreativno pohodno ter kolesarsko
pot, ki poteka preko Italije, Slovenije in Hrvaške. Pojasnjuje začetno nav-
dušenje nekaterih posameznikov, ki so si prizadevali za vzpostavitev poti
in tudi osnovanje Muzeja Parenzana, ter tudi različne pristope lokalnih
turističnih združenj. V sklepnem delu prispevka predstavi ideje o različ-
nih tematskih poteh, povezanih s Parenzano, ki jih je z namenom revita-
lizacije oblikovala skupaj s študenti in bi potencialnim obiskovalcem lah-
ko predstavile pot z novimi vsebinskimi koncepti.
Osrednja tema četrtega poglavja so spremembe v rabi zemljišč v po-
deželskih naseljih Dvori, Movraž in Rakitovec v Mestni občini Koper.
Avtorji so rabo zemljišč na območju omenjenih vasi primerjalno analizi-
rali v razmaku dveh stoletij, pri čemer so uporabili podatke franciscejske-
ga katastra, ki je za območje Primorske nastajal med letoma 1811 in 1869,
ter podatke o rabi tal iz leta 2022, ki so bili pridobljeni s strani Ministrstva
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Skladno z že predhodno uporab-
ljenimi metodami so rabe zemljišč združili v primerljive kategorije, spre-
membe pa so interpretirali tudi s pomočjo delno strukturiranih intervju-
jev, ki so jih izvedli z zbranimi prebivalci obravnavanih naselij. Rezultati
primerjalne analize so pokazali, da se je raba zemljišč na območju vseh
treh naselij izrazito spremenila, saj so v začetku 18. stoletja v naseljih pre-
vladovale površine, prerasle s travinjem in z grmičevjem, v naseljih Dvori
in Movraž pa so bila tudi območja, kjer so bili zasajeni vinogradi. Iz po-
datkov o sedanji rabi je razvidno, da je prevladujoča kategorija gozd, ki je
prerasel večino nekdanjih pašnikov in senožeti, travniki pa so nadomes-
tili večino nekdanjih njiv.
V obsežnem petem poglavju so se avtorji ponovno osredinili na po-
deželsko zaledje Mestne občine Koper in naselja Podpeč, Rakitovec ter
Zazid, v katerih so preučevali razvojne priložnosti. Podobno kot v števil-
nih drugih podeželskih naseljih slovenske Istre in tudi Slovenije se ome-

214