Page 31 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 31

Ranljivost slovenske obale glede na dvigajočo se gladino morja

                 Pri ugotavljanju stopnje naravnosti obale (d) smo se v osnovi oprli na
            klasifikacijo preoblikovanosti obalne črte (Kolega 2015), ki je slednjo raz-
            vrstila na razmeroma naravno obalo, pogojno naravno obalo oz. utrjeno
            obalo s sledmi naravne obale, umetno nasuto neutrjeno obalo in umetno
            utrjeno obalo (zid, skalomet). Ker večina slovenske obale spada v dva ra-
            zreda, in sicer razmeroma naravne obale in umetno utrjene obale, je za
            ocenjevanje ranljivosti ključno ločevanje med njima. Za potrebe naše raz-
            iskave smo obdržali le zastopanost teh dveh razredov, preostali delež pa
            smo smiselno razvrstili v enega izmed njiju. Podatke o naravnosti obale
            smo ročno digitalizirali na osnovi ortofota Geodetske uprave Republike
            Slovenije iz leta 2021. Kljub njegovi visoki ločljivosti (0,25 m) je bilo na ne-
            katerih obalnih odsekih naravnost obale težko določiti, saj obalna črta
            zaradi rastja ni bila v celoti vidna. V teh primerih smo obalne odseke
            pregledali na terenu, kjer smo podatke o naravnosti obalne črte zajeli z
            uporabo mobilne aplikacije Mergin Maps, ki je namenjena kartiranju oz.
            zajemu prostorskih podatkov na terenu. Tako pridobljene podatke smo
            nato združili s predhodno vektoriziranimi podatki in dobili podatke o
            stopnji naravnosti za celotno slovensko obalo. Rezultati kažejo na močno
            antropogeno preoblikovanost, saj je le 22,2 % obale v razmeroma narav-
            nem stanju. To so predvsem območja visoke obale s klifi različne stopnje
            naravnosti. Med bolj ohranjene naravne odseke spadajo klifi na Debelem
            rtiču, klifi med Belvederjem in Strunjanom ter med Pacugom in Fieso,
            medtem ko je ob vznožju klifa med Piranom in Fieso urejena sprehajalna
            pot, s čimer je stopnja naravnosti nižja. Razmeroma naravna je tudi niz-
            ka obala pri Sv. Katarini in deloma v Zalivu sv. Jerneja na Lazaretu. Vsi
            ostali odseki spadajo v razred umetno utrjene obale, ki zavzema dobre tri
            četrtine celotne obale. Ocene ranljivosti so bile dodeljene na osnovi dele-
            ža naravne obale na vsakem obalnem odseku, pri čemer so manjši deleži
            povezani z manjšo ranljivostjo in obratno.
                 Širina plaže (e) je še ena spremenljivka, povezana s sposobnostjo raz-
            pršitve energije valov. Ker podatki o širini plaž niso javno dostopni, smo
            slednjo določili kot razliko med srednjimi vodami in višjimi visokimi vo-
            dami. Srednja letna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja
            v letu in preračunana za obdobje znaša 217 cm. Srednja vrednost najviš-
            je visoke vode pa je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje ur-
            nih vrednosti v letu in preračunana za obdobje znaša 330 cm. Obalna črta
            srednje vode nam kaže, do kam sega morje ob nižjih plimah, črta najviš-
            je visoke vode pa stanja, ki jih označujemo kot poplave morja. V kolikor se


                                                                               31
   26   27   28   29   30   31   32   33   34   35   36