Page 32 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2

linija višjih visokih voda približa vznožju klifa, je ta ob vzvalovanosti za-
gotovo izpostavljen abraziji. Podatke o potekih linij srednjih in višjih vi-
sokih voda smo pridobili s strani Inštituta za vode Republike Slovenije in
jih prikazali kot linijska objekta ter nato analizirali s pomočjo dodatka za
program ArcGIS, DSAS (Digital Shoreline Analysis System), ki se običaj-
no uporablja za izračun stopnje spreminjanja obal. Dodatek nam omogo-
ča analizo razdalj med linijami s prerezi, ki so med seboj enakomerno od-
daljeni ter pravokotni na obalno črto, ki je predstavljala naše izhodišče.
Na vsakem prerezu – ti so bili medsebojno oddaljeni 5 m – smo odči-
tali razdaljo med linijama in tako dobili širino plaže na lokaciji posame-
znega preseka. Ta se je gibala od 0 m na območjih umetno utrjene obale
do največje vrednosti 100 m na območju Sv. Katarine, kjer smo zabeležili
tudi najširšo plažo na celotni slovenski obali, s povprečno širino 54,5 m.
Nadpovprečno široka plaža je tudi na južnem delu Zaliva sv. Jerneja vse
do meje z Italijo, kjer je povprečna širina znašala 30,2 m. Plaže pod klifi so
ožje in v povprečju ne presegajo 8 m. Kljub temu smo zabeležili nekoliko
širše plaže pod klifoma v Strunjanu in pod Belvederjem, najožje pa so pod
klifi pri Valdoltri in na Debelem rtiču.
Širša plaža deluje kot varovalni pas med morjem in kopnim ter lahko
absorbira energijo valov, še preden ti dosežejo obalo. S tem se zmanjšata
tako abrazija kot tudi poplavljanje morja, s čimer je tudi tveganje za po-
škodbe stavb in infrastrukture ob obali manjše. Plaže, ožje od 5 m, so bile
ocenjene kot visoko ranljive, plaže s širino nad 7,5 m pa kot nizko ranljive.
Ker se nadmorska višina, naklon in usmerjenost obale ter naklon
morskega dna nanašajo na trenutno obalno topografijo, podano s seda-
njim digitalnim modelom višin in globin, učinkov abrazije, ki se priča-
kujejo ob prihodnjem odmikanju obalnih sten, ni mogoče neposredno
upoštevati (Rocha, Antunes in Catita 2020), temveč so v trenutne oce-
ne ranljivosti vključeni le posredno preko fizičnih spremenljivk geologija
in geomorfni procesi. Slovensko obalo v 60 % gradi eocenski fliš z menja-
vanjem plasti laporja in peščenjaka. To so vse visoke obale in kamninska
zgradba na večjem delu obravnavanega območja nima odločilne vloge pri
izoblikovanosti površja. Podobno je pri nizkih obalah, kjer povsod pre-
vladujejo flišni aluvialni sedimenti. Zato smo namesto spremenljivke ge-
ologija pri izračunu indeksa fizične ranljivosti slovenske obale upoštevali
spremenljivko geomorfni procesi (f), ki predstavlja odziv obale na zunanje
dejavnike oz. procese, kot so abrazija, erozija, preperevanje, denudacija
idr. Geomorfne procese smo določali na terenu, kjer smo podatke o vrsti

32