Page 33 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Ranljivost slovenske obale glede na dvigajočo se gladino morja

in njihovem obsegu kartirali z uporabo mobilne aplikacije Mergin Maps.
Opazovali smo sledi erozije na klifih (spodmole, erozijske žlebove in jar-
ke), preperevanje kamnin in premikanje preperine, količino, velikost in
zaobljenost odloženega gradiva pod klifi oz. ob njihovem vznožju, poraš-
čenost klifov idr. Pri kamninski zgradbi klifov smo bili pozorni na lego
skladov, njihovo debelino, razmerje med laporjem in peščenjakom, pri-
sotnost turbiditne apnenčeve breče, saj debelejše plasti odpornejših ka-
mnin prispevajo k manjši ranljivosti obale. Količina odloženega gradiva
pod klifi in njegove lastnosti pa kažejo, ali morje doseže vznožje in pre-
mešča gradivo, ki je zdrsnilo s klifa. Za oceno ranljivosti je zelo pomem-
ben pokazatelj poraščenost klifov. Prisotnost rastlin, ki niso tolerantne
na slanost, kaže, da morska voda le izjemoma dosega obale in jih obliku-
jejo predvsem pobočni procesi. Ti pa so v primeru večje poraščenosti klifa
bistveno manj intenzivni, s čimer je tudi ranljivost manjša.
Opazovane razlike med klifi pojasnjujejo opisi treh primerov v nada-
ljevanju. V kamninski zgradbi klifov na Debelem rtiču prevladujejo skla-
di laporovca in razmeroma tanki skladi peščenjaka, ki so le blago nagnje-
ni. Korenine dreves na vrhu klifa so razgaljene, nekatera drevesa so že
zdrsnila na plažo, lapornati drobir pa je večinoma odnesen (slika 5). V
razgaljeni kamninski zgradbi klifov v Strunjanu je razmerje med skla-
di peščenjaka in laporovca enakomernejše, lega je bolj spremenjena, saj
so ponekod skladi skoraj pokončni, opazili smo prelom, antiklinalni del
gube, sveže zdrse preperine, na drugih delih pa je rastje deloma že pok-
rilo klif (slika 6). V kamninski zgradbi klifa med Pacugom in Fieso je v
steni izstopajoča plast turbiditne apnenčeve breče, na plaži je veliko blo-
kov apnenčeve breče in debelejših blokov peščenjaka, ki ovirajo delovanje
morja, zato se je ob vznožju klifa za njimi nabrala preperina in litosol že
porašča rastlinstvo (slika 7).
Ocene ranljivosti so bile dodeljene na osnovi prisotnosti ali odsot-
nosti opazovanih geomorfnih procesov in njihovih lastnosti. Aktivni kli-
fi z vidnimi spodmoli, erozijskimi jarki in nezaobljenim, svežim gradivom
pod klifi so bili razvrščeni kot visoko ranljivi, medtem ko so delno ali v ce-
loti prekriti z rastjem dobili oceno nizke ranljivosti. Zelo nizko ranljivi so
bili odseki nizkih obal.
Spremenljivka izpostavljenosti poplavam (g) je bila določena kot sto-
pnja, do katere je obala izpostavljena t. i. vsakoletnim poplavam, ki se
pojavijo pri višini morja 330 cm na mareografu, kar ustreza 130 cm nad-
morske višine na digitalnem modelu višin (Kolega 2009). Na osnovi di-

33