Page 49 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Ranljivost slovenske obale glede na dvigajočo se gladino morja

čje, je na tem obalnem odseku skoraj 90 % 100-metrskega obalnega pasu
pod vodo. Tudi zgodovinsko gledano velja Piran oz. njegovo staro mestno
jedro za območje, ki je z vidika poplav na slovenski obali najbolj ogro-
ženo (Kolega 2006). Na to kaže tudi visoka ranljivost Prešernovega nab-
režja, ki se razteza na jugozahodnem delu polotoka proti mandraču in
Tartinijevemu trgu. Ranljivost je tu nekoliko nižja zaradi manjše površi-
ne poplavnega območja v primeru vsakoletnih poplav, a kljub temu je ško-
da, ki jo poplave povzročijo, velika, saj je običajno poplavljeno večje šte-
vilo hiš.
Območja strmih in pretežno severno usmerjenih klifov so v veliki
meri ocenjena »le« kot visoko ranljiva. Tak primer je klif med Belvederjem
v Izoli in rtičem Ronek. Na oceno so vplivali manjši naklon morskega dna,
večja širina plaže (presega 7,5 m) ter manj izraziti geomorfni procesi (del-
no poraščen klif). Oceno lahko povežemo tudi z rezultati drugih raziskav
o tem, da sta potek in smer flišnih skladov v podmorski terasi prečna na
obalo, s čimer je pobočje odpornejše na erozijo kot v primeru, da ima po-
bočje isto smer in vpad kot skladi (Gams 1970; Kolega in Poklar 2012).
Poleg klifa med Belvederjem in rtičem Ronek so oceno visoke ranljivosti
prejeli še nekateri odseki klifa v Strunjanu, Pacugu in klif na severnem
delu Pirana, kjer sta bila ogroženo župnišče in krstilnica cerkve sv. Jurija.
Srednje ranljivi odseki obsegajo 13,8 % in so tako na nizki kot tudi
na visoki obali. Na visoki obali je za dobro polovico vseh odsekov in na-
hajajo se na delih že prej omenjenih klifov, ki pa so bili glede na posa-
mezne spremenljivke ocenjeni z nižjo ranljivostjo. Klifa pod cerkvijo sv.
Jurija v Piranu ter vzhodni del klifa med Piranom in Fieso sta, kljub več-
jemu naklonu, pretežno severni oz. severovzhodni usmerjenosti in večje-
mu naklonu morskega dna, ocenjena kot srednje ranljiva, ker sta antropo-
geno spremenjena. Pod cerkvijo je klif utrjen in zavarovan pred abrazijo,
med Piranom in Fieso je urejena sprehajalna pot, ki klif »varuje« pred de-
lovanjem valov, preoblikujejo pa ga pobočni procesi, ki so vzrok padajoče-
mu kamenju na sprehajalno pot. Klif je deloma poraščen in tam ni vidnih
geo morfnih procesov, kar je zmanjšalo oceno ranljivosti na obeh odsekih.
Skrajno vzhodni del klifa v Pacugu je prav tako fosilen, se spušča v nižjo,
utrjeno obalo turističnega kompleksa Salinera v Strunjanu, morsko dno
ima manjši naklon in, skupaj s širšo plažo, zmanjšuje energijo valov ter s
tem abrazijo. Podobne lastnosti ima tudi klif v Mesečevem zalivu, ki ga
naklon pobočja uvršča med zelo ranljive, naklon morskega dna in širina
plaže med nizko ranljive, usmerjen pa je proti severozahodu in delno po-

49