Page 50 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 50

Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2

            rasel, kar ga uvršča med srednje ranljive. V kategorijo srednje ranljivih
            odsekov spadata tudi odseka klifov na severnem delu Debelega rtiča in
            v Ankaranu med stanovanjskim naseljem Oltra in Mladinskim zdravili-
            ščem in letoviščem Rdečega križa Slovenije Debeli rtič. Naklona pobočij
            sta tu manjša, plaži na vznožju klifov sta širši in se nadaljujeta v polož-
            no morsko dno podmorske kamnite terase. Zaradi izpostavljene severne
            lege je del klifa na Debelem rtiču aktiven, vidni so plitvejši spodmoli in
            zajede v mehkejši laporovec, drobir na vznožju pa je odnesen, kar naka-
            zuje na pogosto delovanje valov, medtem ko je del klifa med stanovanj-
            skim naseljem in zdraviliščem delno prekrit z rastjem in ga morje običaj-
            no ne doseže.
                 Srednje  ranljiva  območja  nizke  obale  obsegajo  ustje  kanala  sv.
            Jerneja, portoroško marino, območje Bernardina in njegovo bližnjo oko-
            lico, koprsko marino na severnem in mandrač na zahodnem delu starega
            mestnega jedra ter posamezne odseke v Luki Koper, kjer je obala umetno
            utrjena, kar zmanjšuje ranljivost, po drugi strani pa so to območja brez
            plaž, ki bi ublažile moč valov, vplivajočo na obalo. Na srednjo ranljivost
            odsekov z ustjem kanala Sv. Jerneja, s portoroško marino in z mandra-
            čem v Kopru vplivata predvsem nizka nadmorska višina in s tem izposta-
            vljenost vsakoletnim poplavam, medtem ko so posamezni deli obale Luke
            Koper srednje ranljivi predvsem zaradi velikih naklonov morskega dna,
            ki so posledica poglabljanja plovnih poti. Območje izkazuje tudi relativ-
            no nizko nadmorsko višino, a vsakoletne poplave Luke Koper ne ogroža-
            jo, kar pa bi se z dvigom gladine morja hitro spremenilo. Nataša Kolega
            (2009) namreč ugotavlja, da bi se v primeru dviga morske gladine za 0,5
            m, kar je le nekoliko manj od gladine morja pri današnjih izjemnih popla-
            vah, na tem območju izoblikovalo večje poplavno območje, ki bi zajelo
            približno polovico Luke Koper.
                 Nizko in zelo nizko oceno ranljivosti so prejeli večinoma odseki na
            nizki obali, ki je v veliki meri antropogeno spremenjena in jo gradnje va-
            rujejo pred poplavami. Naklona površja kopnega in morskega dna sta
            majhna, kar še dodatno vpliva na nizke ocene ranljivosti.


            8 Sklep
            Indeks fizične ranljivosti obal (PVI) se je izkazal za učinkovito metodo za
            ocenjevanje ranljivosti obale na dvigajočo se gladino morja kot posledico
            podnebnih sprememb. Izbrana metoda je razmeroma preprosta, ponovlji-
            va in je omogočila pridobitev prvih ocen ranljivosti, s katerimi smo dolo-


            50
   45   46   47   48   49   50   51   52   53   54   55