Page 51 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Ranljivost slovenske obale glede na dvigajočo se gladino morja

čili območja, ki so bolj izpostavljena dvigajoči gladini morja. Pri tem imajo
geografski informacijski sistemi (GIS) pomembno vlogo, saj nudijo celovi-
to podporo prostorski uporabi metode indeksov ranljivosti. Ta vključuje
združevanje raznolikih prostorskih podatkov v enotno (geo)podatkovno
bazo in s tem njihovo harmonizacijo, obdelavo in analizo z namenom pre-
poznavanja ranljivih obalnih območij ter nenazadnje tudi prikaz rezulta-
tov v obliki zemljevidov ranljivosti. Ti nazorno prikažejo prostorsko po-
razdelitev ranljivosti, tako glede na posamezne spremenljivke oz. vplivne
dejavnike kot tudi njihov združen vpliv. Ob tem se je GIS izkazal za učin-
kovito orodje za upravljanje z obalnimi območji, saj lahko načrtovalci na
osnovi rezultatov razvijejo strategije za zmanjšanje tveganj tako za ljudi
kot tudi infrastrukturo.
Kljub zadovoljstvu z rezultatom so se pri izračunu indeksa fizične
ranljivosti odsekov slovenske obale pojavili nekateri pomisleki, ki bi jih
bilo v prihodnje treba upoštevati. Zaradi različnega vpliva posameznih
kazalnikov pri skupni oceni ranljivosti visoke in nizke obale bi bilo za
vsak tip obale smiselno izdelati ločena izračuna PVI, kjer bi posameznim
kazalnikom pripisali različno težo. Ranljivost visokih obal je povezana
predvsem z geomorfnimi procesi in odmikanjem obalnih sten, nizkih pa
s poplavami oz. širjenjem morja na nižje ležeče dele kopnega in v estuari-
je rek. Na povečanje ranljivosti obeh tipov obal bo močno vplivalo dviga-
nje gladine morja, posamezni kazalniki, upoštevani pri PVI, pa bodo raz-
lično vplivali na skupno oceno.
Pri oceni ranljivosti je prav tako pomembno upoštevanje družbe-
no-ekonomskih značilnosti, saj ranljivost obal ocenjujemo predvsem z
antropocentričnega vidika. V mislih imamo gmotno škodo (število pri-
zadetih ljudi, potencialno poškodovana infrastruktura in gospodarski
stroški), ki jo bodo v prihodnje povzročili intenzivnejši abrazijski proce-
si na visokih obalah, poplave plaž pod njimi in poplave na nizkih oba-
lah. Zaradi odmikanja klifov so že danes ogroženi nekateri objekti, ki
se nahajajo blizu ali na robu obalne stene – primer je cerkev sv. Jurija v
Piranu –, naravno rastlinstvo in obdelovalne površine, npr. na polotoku
Debeli rtič, nad klifi v Strunjanu. Z višjo gladino morja, zlasti ob visokih
plimah in vzvalovanosti, bodo v dosegu morja še druge obalne stene z oz-
kimi plažami, tudi tiste, ki jih danes preoblikujejo le pobočni procesi ali
pa so večinoma pokrite z rastjem. »Reaktivacija« fosilnih klifov bo pove-
čala erozijo prsti, usade in plazove preperine, propad rastja na klifih in
nad njimi, ogrozila kmetijska zemljišča in objekte na njihovem robu, prav

51