Page 52 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2

tako bo ogrožena turistična raba plaž, ki bodo ožje, bolj izpostavljene po-
dorom, odlomom kamninskih blokov in s tem nevarnejše.
S poplavami morja se že danes pogosto srečujemo v jesensko-zim-
skem obdobju izrazitih plim ob ščipu in mlaju. Najbolj izpostavljeni so jim
med mesti Piran ter območja nekdanjih solin v Sečovljah in Strunjanu, ki
so danes zavarovana območja narave s pomembno kulturno dediščino. Z
dvigom morske gladine se bosta obseg in pogostost morskih poplav še po-
večala, s čimer bodo vsakoletne poplave primerljive s sedanjimi izjemni-
mi. Poplavljeni bodo odseki, za katere je ocenjena nizka ranljivost, saj so
umetno dvignjeni in s tem manj izpostavljeni poplavam. Ob višji gladini
morja v prihodnje pa grajene obale ne bodo dovolj visoke, da bi preprečile
razlivanje. Na odsekih, kjer se majhen naklon kopnega nadaljuje v notra-
njost, pa bodo poplave obsežne in ne bodo ogrozile samo objektov ter de-
javnosti v obalnem pasu, ampak tudi v zaledju.
Za prilagajanje prihodnjim razmeram je poznavanje ranljivosti obal
zelo pomembno. Le tako lahko zmanjšamo izpostavljenost negativnim
učinkom in posledično zmanjšamo škodo za človeka oz. njegove dejav-
nosti. Namen naših prihodnjih raziskav je torej izpopolniti uporabljeni
indeks, da bi postal uporabno orodje za načrtovanje in upravljanje oba-
le. To vključuje več možnih pristopov: (1) obtežitev ključnih spremenljivk
ocene ranljivosti na osnovi metode analitičnega hierarhičnega procesa;
(2) spremembo oz. razširitev indeksa fizične ranljivosti z upoštevanjem
družbeno-ekonomskih značilnosti; (3) izpeljavo dveh različnih indeksov,
pri čemer prvi ocenjuje ranljivost visokih, drugi pa ranljivost nizkih obal.
Čeprav izboljšava metodologije za oceno ranljivosti obale glede dvigajoče
se gladine morja ostaja izziv za prihodnje raziskave, so pričujoči rezultati
pomemben prispevek k prepoznavanju ranljivosti slovenske obale.

Viri in literatura
Aboudha, Pamela A. O., in Colin D. Woodroffe. 2010. »Assessing
Vulnerability to Sea-Level Rise Using a Coastal Sensitivity
Index: A Case Study from Southeast Australia.« Journal of Coastal
Conservation 14:189–205.
Agencija Republike Slovenije za okolje. 2022. Poročilo o okolju v Republiki
Sloveniji 2022. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija
Republike Slovenije za okolje.

52