Page 99 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 99

3 Parenzana – Pot zdravja in prijateljstva:
                 antropološko-geografski pogledi na

                 revitalizacijo poti po nekdanji trasi ozkotirne
                 železnice Trst–Poreč




                 Alenka Janko Spreizer
                 Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije,
                 Titov trg 5, SI – 6000 Koper, Slovenija
                 alenka.janko.spreizer@fhs.upr.si


            1 Uvod
            Pot zdravja in prijateljstva je zadnjih nekaj desetletij znana predvsem kot
            Parenzana, ki je predstavljena tudi kot pot treh dežel, Italije, Slovenije in
            Hrvaške (Brate 2007). Procese vzpostavitve, uveljavljanja, rahlega zato-
            na ter ponovne oživitve predstavljamo skozi koncept življenjskega cikla
            tematske poti (Gornik 2015, 13−14; Koderman idr. 2021). Kljub temu da
            je v slovenskem geografskem prostoru ustaljenejši izraz »pokrajina«, me-
            todološko izhajam iz »antropologije krajine« oz. iz »antropologije pros-
            tora in kraja«, kjer se izraz landscape v slovenščino prevaja kot krajina,
            pri čemer sledim konceptualizaciji, kot jo opisuje antropolog in geograf
            Matej Vranješ (2005; 2008, 16). Vranješ je pojma kulturna in naravna kra-
            jina ter različne konceptualizacije družbenega prostora analiziral v so-
            cialni in kulturni antropologiji ter humanistični geografiji in »novi kul-
            turni geografiji«. V geografiji je v slovenskem prostoru sicer ustaljenejši
            izraz pokrajina. V prispevku uporabljam izraz krajina, kadar izhajam iz
            omenjene antropološke poddiscipline ter antropoloških avtorjev. Na ne-
            katerih mestih sledim sugestijam recenzentov, zato v splošni rabi pišem
            o pokrajini in s tem upoštevam prevladujočo rabo med geografi, na kate-
            ro sta opozarjala recenzenta. Prispevek izhaja iz terenskega dela z opa-
            zovanjem z udeležbo. Besedilo se delno veže na biografije sogovornikov,
            s katerimi sem sprva izvedla več spontanih, nestrukturiranih pogovo-
            rov, o katerih sem naredila zvočne beležke, pozneje pa sem z nekaterimi
            izmed sogovornikov posnela poglobljene intervjuje za namen raziskova-
            nja Parenzane kot »sporne dediščine« na območju Istre. Parenzano poj-


                 Koderman, M., in M. Poklar, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2.
                 Koper: Založba Univerze na Primorskem. https://doi.org/10.26493/978-961-293-300-5.99-133

                                                                               99
   94   95   96   97   98   99   100   101   102   103   104