Page 100 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2

mujemo kot dediščino, povezano z zgodovino Istre kot večkulturnega,
večjezikovnega, večnacionalnega polotoka, ki so ga v preteklosti zazna-
movale menjave oblasti nekdanjih imperijev in nacionalnih držav. V istr-
ski mikroregiji obstajajo vsaj tri »diskurzivne« regije in tri kulturne defi-
nicije, ki Istro opisujejo kot del Mediterana, Srednje Evrope in Balkana.
V Istri kot »pluriregionalni regiji« so regionalne identitete dvoumne, po-
gojne, paradoksne (Baskar 2002, 16) in so predmet prisvajanj na način
nacionalizacije. S takšno mikroregijo so povezani številni konflikti med
nacionalizmi in težavno pisanje zgodovine, saj v zgodovinskih diskur-
zih pogosto tekmujoči nacionalizmi niso preseženi, zato lahko govorimo
o »sporni dediščini«. V metodološkem smislu poglavje temelji predvsem
na antropološkem pristopu k preučevanju poti s tehnikami beleženja za-
piskov na terenu ob opazovanju ter fotografiranju segmentov današnje
Parenzane. Časovno bi lahko bolj usmerjeno in sistematičnejše razisko-
valno zanimanje za Parenzano uvrstili v čas od leta 2013 naprej, ko smo
s skupino kolegic in kolegov pridobili projekt Etnografije kopenskih in
1
vodnih poti: primerjalna študija (ne)mobilnosti. V okviru tega projekta
sem zbrala obsežno fotografsko dokumentacijo, posnela pa sem tudi več
poglobljenih intervjujev ter obiskala več muzejev ob trasi. Poleg Muzeja
Parenzana v Sloveniji sem obiskala še Muzej Parenzana v Livadah pri
Oprtalju na Hrvaškem in muzej Traktor Story v Novi vasi blizu Poreča,
prav tako na Hrvaškem. Opravila sem tudi bibliografsko raziskavo o
omenjeni ozkotirni železnici, ki sem jo po posameznih delih tudi obi-
skala. V tem času sem se pogovarjala tudi z različnimi ljubiteljskimi raz-
iskovalci Parenzane; poleg Srečka Gombača sem intervjuvala tudi Tadeja
Brateta ter s študenti in študentkami antropologije obiskala bibliote-
karsko specialistko Ksenijo Petaros Kmetec, ki je delala v domoznan-
skem oddelku Mestne knjižnice Piran, ob tem pa je izvajala tudi program
za italijansko narodno skupnost. Seznanila nas je z drobno knjižico La
1 Projekt Etnografije kopenskih in vodnih poti: primerjalna študija (ne)mobilnos-
ti je bil temeljni raziskovalni projekt, ki ga je med letoma 2014 in 2017 financira-
la Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS), in se je
izvajal pod vodstvom antropologinje dr. Nataše Gregorič Bon. Pri projektu so po-
leg antropologov sodelovali tudi geografi, geodetinja in varstvenica okolja. V os-
predju raziskovanja je bilo preučevanje družbenih in simbolnih pomenov kopen-
skih ter vodnih poti, ki so odraz človekovega gibanja v prostoru in času. Projekt je
bil zastavljen kot primerjalna raziskava južne Albanije, Istre in Pomoravja. Osre-
dotočili smo se na preučevanje poti kot naravnih razvrstitev in posegov ljudi v
okolje ter poti kot odraz načina življenja ljudi in njihovega védenja, imaginacije,
spominov ter identifikacije.

100