Page 102 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2

2 Kratka zgodovina železnic v Istri in prizadevanja
za vzpostavitev priobalne železnice
Država Avstro-Ogrska je leta 1857 zgradila Južno državno železnico, ki je
za svoj izhod na morje izbrala Trst. S prihodom železnice v Trst je mesto
doživelo gospodarski razcvet. Po vojaški zmagi Avstrije nad Italijo v bit-
ki pri Visu leta 1866 je avstro-ogrska vojska potrebovala vojaško prista-
nišče. Za novo poveljniško bazo so vojaški strokovnjaki določili Pulj, ki je
nato vzcvetel kot vojaško mesto. Kmalu je postalo jasno, da Pulj potrebu-
je železniško povezavo. Trasa, ki jo je načrtovala vojska, zgradili pa so jo
z državnim denarjem, je tekla od Divače preko Buzeta, Pazina in vse do
Pulja, z odcepom iz Kanfanarja do Rovinja. Železnico, ki jo je sestavljal
sistem prog od Divače do Pulja in od Kanfanarja do Rovinja, so sprva po-
imenovali Istrske državne železnice. Za promet je bila proga odprta leta
1876 (Brate 2007, 11−12).
Ker je železnica zaobšla kraje ob morju, so si jo prebivalci priobalnih
mest prizadevali pripeljati v svoje kraje, vendar je do uresničenja prvih
zamisli lokalnih oblasti o gradnji priobalne železnice v Istri oz. istrske lo-
kalne železnice nizkih hitrosti minilo več desetletij (Brate 2007, 16). Dne
8. marca leta 1900 je bila ustanovljena Družba lokalne železnice Trst−
Poreč, čez dve leti, 1. aprila 1902, pa je bila ozkotirna proga tudi odprta.
Gradnjo so zaznamovali številni konflikti glede poteka trase železnice,
cen za odkupovanje zemljišč in varnosti na progi, omejitve glede vzponov
in hitrosti ter omejitve glede večjezičnega označevanja v nemškem, itali-
janskem, slovenskem oz. hrvaškem jeziku (str. 20).
Nekdanja trasa ozkotirne železnice med Trstom in Porečem (Kralj
2002; Brate 2007, 7) ali poreške lokalke (Brate 2007, 7) je s svojimi 123,1 ki-
lometra povezovala 33 krajev, in sicer obalna mesta in kraje Trst, Koper,
Izolo, Lucijo ter Poreč s kraji v zaledju Istre (slika 1). Delovala je v obdobju
med letoma 1902 in 1935, ko je bilo to ozemlje del Avstrijskega primorja in
avstro-ogrske monarhije. Po propadu habsburškega imperija pa je ozem-
lje pripadlo Kraljevini Italiji.
Ob otvoritvi železniške proge je prihod vlaka na postajo pričakalo
le malo ljudi, saj so zaradi datuma mislili, da gre za potegavščino (Brate
2007; Gombač 2022). Proga je bila odprta po številnih težavah in zakasni-
tvah pa tudi po odprtju je vlak najprej vozil le od Trsta do Buj, ker proga
še ni bila v celoti končana. Dokončali so jo do decembra istega leta. Vlak
je bil majhen, počasen in za ljudi iz Istre razmeroma drag (Gombač 2022).
Skozi gričevnato istrsko pokrajino, skozi kras mimo jame Baredine je par-

102