Page 104 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2

na lokomotiva vsak dan prevažala potnike in dobrine, kot so bili sol iz
solin, olivno olje iz Buj in Motovuna ter sadje, zelenjavo, istrski kamen,
apnenec, žita in vino (Ferk 2017, 13). Po 33 letih delovanja se je ozkotirna
železniška proga leta 1935 zaprla. Nekaj let za tem so železnico razstavi-
li, prodali ter prepeljali drugam (Brate 2007; Gombač 2022). Interpretacije
razlogov za prenehanje delovanja so različne, od fašistične politike preko
ekonomske nedonosnosti in neekonomičnosti porabe potovalnega časa
glede na stroške do spremembe v načinu prevoza zaradi izgradnje cest oz.
vzpostavljanja cestnega prometa (Brate 2007; Gombač 2022). Razširjeno
je prepričanje, da naj bi med ladijskim prevozom v Abesinijo vagoni in lo-
komotive potonili, nekateri pa so prepričani, da so železnico razprodali
ter njene lokomotive in vagone prepeljali na druga območja (Brate 2007,
2015).
V času avstro-ogrske monarhije ter Kraljevine Italije na trasi trans-
verzale (Brate) med istrskim zaledjem in priobalnim območjem med
Trstom in Porečem ni bilo državnih meja. Pozneje je bilo ozemlje trase
razdeljeno med tri nacionalne države. Ob odprtju nekdanje trase za re-
kreativni namen (leta 2002) so obiskovalci na državnih mejah sprva mo-
rali pokazati potne listine na meji med Italijo in Slovenijo (do leta 2007)
ter Slovenijo in Hrvaško (do leta 2023). Od nedavne vključitve Hrvaške v
schengensko območje lahko omenjeno pot spet v celoti prekolesarimo ali
prehodimo, ne da nam bi bilo treba ob prehodu državnih meja pokazati
osebne identifikacijske dokumente.

3 Mobilna etnografska praksa, sporna krajina ter razbiranje
Parenzane
Raziskave s področja antropologije krajine Istro predstavljajo kot multi-
kulturno, multietnično in večjezikovno regijo, mejno cono, kjer ljudje obli-
kujejo številne čiste in hibridne identitete (Baskar 2002; Rogelja in Janko
Spreizer 2017, 34). Kulturna geografinja Doreen Massey je kraj opredeli-
la (1994, 5) kot »nefiksen, sporen in mnogoter«. V podobnem smislu lah-
ko razumemo tudi Barbaro Bender, ki piše (2001a, 76), da krajine razisko-
valci nič več ne ločujejo od človeške izkušnje ali pejsaža niti je ne vidijo
kot nekaj čisto vizualnega, pač pa je razumevanje krajine zasnovano kot
del sveta gibanja, odnosov, spominov in zgodovin. Vpeljava časovne di-
menzije v raziskovanje prostorov in krajev je še posebej pomembna za
primer poti, ki jo opisujemo. Skozi časovni presek namreč lahko ugotovi-
mo, kakšne so bile spremembe prostora pod različnimi oblastmi, držav-

104