Page 61 - Homo senescens II: izbrane teme

Podobe starosti v časopisih, revijah,

na televiziji in spletu

Otto Gerdina
Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
otto.gerdina@fdv.uni-lj.si

Mediji posredujejo znanje, prepričanja in vrednote, sooblikujejo družbene od-
nose,naturalizirajonaborsprejemljivihdružbenihidentitettervplivajonanašo
percepcijo sveta okoli nas. Upoštevajoč vlogo, ki jo imajo mediji pri družbeni
konstrukciji starosti, poglavje prinaša pregled izbrane svetovne in domače
znanstvene literature o medijskih podobah starosti ter opozarja na učinke, ki
jih imajo lahko pozitivni in negativni prikazi starosti v medijih na individualno
ter družbeno dojemanje starosti in medgeneracijske odnose. Posebne pozor-
nostisodeležnerazlikemedrazličnimivrstamimedijev.Pregledliteraturekaže,
da so prikazi starosti v časopisih negativnejši kot v revijalnem tisku in na televi-
ziji, medtem ko imajo podobe starosti na spletu izrazito ambivalenten značaj.
Ključnebesede:pregledliterature,podobestarosti,mediji,stereotipi,empirične
raziskave

Uvod
Množični mediji so pomembno mesto preučevanja, saj ponujajo vpogled v
družbena stališča in norme o staranju ter hkrati vplivajo na to, kako ljudje
dojemajo staranje in starost (Iversen in Wilinska 2020). V zadnjih letih se je
zanimanje za raziskovanje narave in mogočih učinkov podob starosti v mno-
žičnih medijih povečalo na področju komunikacijskih ter medijskih študij pa
tudi v družbeni in kulturni gerontologiji (Bai 2014; Ylänne 2015). Raziskovanje
podob starosti v medijih je pomembno, saj le-te niso nevtralne, ampak zago-
varjajo določene interese in branijo specifične identitete, postavljajo okvire,
znotraj katerih lahko posamezniki delujejo, rešujejo spore in se spreminjajo
(Sammut in Howarth 2013).Čemnožični mediji nekritično širijo negativnepo-
dobe in stereotipe o staranju, kot so npr., da so stari ljudje npr. psihično in fi-
zično opešani, neprivlačni, neuporabni, depresivni (glej Palmore 1999), lahko
na mikro ravni okrepijo strah pred starostjo in omejijo nabor kulturno spre-
jetih identitet, ki so starim ljudem na voljo: »Kakšen človek je nekdo lahko,
je odvisno od opisov, ki so v določenem zgodovinsko kulturnem preseku na
voljo in sprejemljivi« (Fealy in McNamara 2009, 7). Kot opozarjata Anna Sofia
Lundgren in Karin Ljuslinder (2011), podobe starosti v množičnih medijih vpli-
vajo na to, kako ljudje identificirajo same sebe in kako pristopajo k drugim.

Ličen, N.,M. MezgecinD.Lahe, ur.2023. Homo senescens II: izbrane teme. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-314-2.61-71