Page 63 - Homo senescens II: izbrane teme

Podobe starosti v časopisih, revijah, na televiziji in spletu

Od podob starosti v množičnih medijih je torej lahko odvisno, kako učinko-
vito bodo izrabljeni človeški viri starih ljudi ali kako močna bo medgeneracij-
ska solidarnost. Dejstvo, da lahko podobe starosti v množičnih medijih vpli-
vajo tako na družben odnos do starosti in medgeneracijske odnose kot tudi
na identiteto starih ljudi, je eden od pomembnejših razlogov, da se del razi-
skovalcevmnožičnihmedijevžedesetletjaosredotočanaodkrivanjetrendov
pri predstavljanju starosti v medijih (Kovács, Aczél in Bokor 2020; Xu 2022).
Namen pričujočega pregleda literature je sintetizirati ugotovitve izbranih
svetovnih in domačih znanstvenih empiričnih raziskav o podobah starosti v
časopisih, revijah, na televiziji ter spletu in ugotoviti, ali se prikazi starosti v iz-
branih množičnih medijih kako razlikujejo. Pregled literature je metoda, s ka-
tero se učinkovito identificira, kar je bilo na določenem področju že raziskano
(Grant in Booth 2009).Zapotrebetegaprispevkajebilaizbrana,keromogoča
zaokroževanjeinpovzemanjeglavnihznanstvenihspoznanjternjihovokata-
logizacijo (Grant in Booth 2009). Pregled se osredotoča na izvirne empirične
raziskave, opravljene na območju Severne Amerike in Evrope, ki so bile po
letu 2000 v slovenskem ali angleškem jeziku objavljene v recenziranih znan-
stvenih revijah.

Podobe starosti v časopisih
Raziskovalci, ki so analizirali časopisno poročanje o starosti v kontekstu
oskrbe, so identificirali pretežno negativne prikaze starosti. Fealy in McNa-
mara (2009) sta preučevala diskurze o staranju in starostni identiteti v dveh
irskih nacionalnih časopisih, The Irish Independent in The Irish Daily Star, med
12. oktobrom in 13. novembrom 2008. Pri analizi sta se osredotočila na bese-
dila, ki so poročala o odločitvi irske vlade, da ukine samodejno upravičenost
do brezplačne zdravstvene oskrbe starejšim od sedemdeset let. Ugotovila
sta, da so bili stari ljudje prikazani kot slabotni, ranljivi in upravičeni do dr-
žavne pomoči, kar je v navezavi z njihovo uporabo zdravstvenih in socialnih
storitev nanje prilepilo identiteto odvisnosti. Do podobnih ugotovitev je pri-
šel Weicht (2012) v analizi prispevkov na temo oskrbe starih¹ med avgustom
2006 in avgustom 2007 v avstrijskih časopisih Kronen Zeitung, Die Presse, Der
Standard in Kurier. Ugotovil je, da so stari ljudje, ki so deležni oskrbe, pogosto
pozicionirani kot demografska skupina, katere identiteta je močno povezana
zodvisnostjo.
Sanna Koskinen, Leena Salminen in Helena Leino-Kilpi (2014) so v analizi
prispevkov v treh najpopularnejših dnevnih časopisih na Finskem, ki so izšli

¹ Weicht (2012) se pri analizi osredotoči samo na konstruiranje starih ljudi kot subjekta oskrbe.

63