Page 62 - Homo senescens II: izbrane teme

Otto Gerdina

Medtem ko nekateri raziskovalci opozarjajo, da množični mediji utrjujejo
negativna stereotipna prepričanja ter s tem spodkopavajo zmožnost in voljo
osebe, da bi delovala v nasprotju s stereotipnimi pričakovanji, in potencialno
vodijo v škodljiva vedenja, ki so skladna s stereotipnimi prepričanji o starosti
(glej npr. Palmore 1999), drugi menijo, da samopodoba starih ljudi ne trpi za-
radi negativnih stereotipov, saj jim ti omogočajo, da se primerjajo s »tipično
opešanimi« vrstniki in se bolje počutijo v svoji koži, saj pri sebi ne prepozna-
vajo tako izrazito negativnih lastnosti starosti (glej Pinquart (2002)).
Manj ambivalentni so raziskovalci glede učinkov pozitivnih podob in stere-
otipov o starosti. Večinsko poudarjajo, da imajo podobe pozitivno ovredno-
tenega staranja v množičnih medijih potencial, da ljudem pomagajo, da se
otresejo strahu pred starostjo, sprejmejo staranje in posledično pripomorejo
k večjemu zadovoljstvu z življenjem v starosti. Če se pozitivni starostni ste-
reotipi iz kulturnega okolja vtkejo v samoopredelitve starih ljudi, lahko po-
zitivno vplivajo na njihovo psihofizično delovanje. Hess idr. (2002) ter Becca
Levy, Slade in Gill (2006) so ugotovili, da ponotranjene pozitivne podobe in
stališča do staranja v eksperimentalnih pogojih napovedujejo boljše rezul-
tate pri preizkusih spomina ter sluha. Skupina raziskovalcev, ki jih vodi Becca
Levy, nadalje ugotavlja, da je pozitiven odnos do starosti povezan z manjšo
pojavnostjo srčno-žilnih bolezni (Levy, Hausdorff idr. 2000), močnejšo voljo
do življenja (Levy, Ashman idr. 2000) ter celo boljšimi možnostmi za prežive-
tje (Levy idr. 2002).
Sporočila v množičnih medijih vsebujejo starostne stereotipe, ki vplivajo
na potrošnike medijskih vsebin ter imajo potencial, da »oblikujejo samo na-
ravo starosti in vplivajo na razmere, znotraj katerih posamezniki v določeni
družbi materialno in emocionalno doživljajo ter živijo starost« (Kemp in Den-
ton 2003, 757). Čeprav korelacija, kot smo opozorili pri razpravi o učinkih ne-
gativnih stereotipov, ni enoznačna, v splošnem velja, da bolj kot so ljudje iz-
postavljeni sporočilom množičnih medijev, verjetneje so njihovi pogledi po-
dobni tistim, ki jih ustvarjajo množični mediji kot konstanten in ponavljajoč
se sistem sporočil ter podob (Gerbner idr. 1986).
Poleg neposrednega vpliva na stare ljudi podobe starosti v množičnih me-
dijih krepijo in odsevajo družbene poglede ter odzive na staranje na makro
ravni. Negativne predstave in prepričanja o starosti lahko spodbudijo diskri-
minatorno ravnanje s starimi ljudmi na različnih področjih življenja. Če npr.
podobe starosti v množičnih medijih utrjujejo prepričanje, da so stari zapo-
sleni nemotivirani, rigidni in dragi, bodo delodajalci verjetneje bolj zadržani
pri usposabljanju starih delavcev in njihovem zaposlovanju (Swift in Steeden
2020).

62