Page 67 - Homo senescens II: izbrane teme

Podobe starosti v časopisih, revijah, na televiziji in spletu

Omejitve
V prispevku smo sintetizirali in primerjali glavne ugotovitve izbranih empi-
ričnih raziskav prikazov starosti v časopisih, revijah, na televiziji ter spletu,
ki so bile izpeljane po letu 2000. Pregled literature je učinkovita metoda za
identifikacijo obstoječih empiričnih raziskav in njihovih glavnih ugotovitev,
a nima eksplicitnega namena, da bi maksimalno povečala obseg zbranega
gradiva (Grant in Booth 2009). Čeprav smo predstavljene raziskave izbrali
glede na njihovo relevantnost za namen prispevka in ne na kakšni drugi pod-
lagi (npr. glede na to, ali se rezultati raziskave skladajo s svetovnim nazorom
raziskovalca), ne moremo izključiti možnosti, da so predstavljene raziskave
nenamerno pristranske. Kljub nesistematičnosti izbrane metode pa je verje-
tnost pristranskosti pričujočega pregleda literature razmeroma majhna, saj
so ključne ugotovitve primerljive s sorodnimi pregledi literature (Iversen in
Wilinska 2020; Swift in Steeden 2020).
Pri interpretaciji rezultatov je treba upoštevati, da v pregled niso bile vklju-
čene raziskave, objavljene pred letom 2000, ter raziskave, opravljene izven
območja Severne Amerike in Evrope, kot tudi ne znanstveni članki, ki niso bili
napisani v slovenskem ali angleškem jeziku. Ker je izkušnja starosti odvisna
od družbe in zgodovinskega obdobja, v katerem je locirana (Gibb in Holroyd
1996), pričujoči pregled literature služi kot posnetek znanstvenega védenja o
prikazu starosti v časopisih, revijah, na televiziji in spletu, na začetku 21. stole-
tja, na širšem območju Severne Amerike in Evrope. Iz predstavljenih opažanj
lahko le z veliko mero previdnosti sklepamo o podobah starosti v devetdese-
tih letih 20. stoletja, nikakor pa ne o podobah starosti v družbah z drugačnimi
kulturnimi in zgodovinskimi značilnostmi.

Sklep
Naše razumevanje starosti in staranja je oblikovano s pomočjo medijev, ki
producirajo in reproducirajo splošno razširjene stereotipe ter predsodke o
starosti, notranje predstave glede tega, kaj so in bi morali biti mladi ter stari
ljudje (Swift in Steeden 2020). Čeprav večina raziskav medijskih podob sta-
rosti ugotavlja, da so prikazi starih ljudi ambivalentni, saj so v istem mediju
prisotni tako pozitivni kot negativni starostni stereotipi, so predvsem v časo-
pisih stari ljudje pogosto še vedno pretežno prikazani kot šibki, ranljivi, ne-
močni, odvisni in nekompetentni. S tem promovirajo perspektivo, da imajo
stari ljudje »homogene značilnosti, ki so večinoma nezaželene, kot so npr.:
slabo zdravje, neprivlačnost, senilnost, odvisnost, nezaposljivost, nedejav-
nost, aseksualnost in togost« (Phelan 2008, 551), ta perspektiva pa oblikuje,
krepi in odseva negativne družbene poglede ter odzive na staranje (Milner,

67