Page 11 - Politike človekovih pravic

Uvod: človekove pravice

v svetu politike

Politična misel in človekove pravice imajo veliko skupnega, saj ne gre
zgolj za nekakšen vzporedni razvoj, ampak za vseskozi prepleteno raz-
merje. Že v antiki so se filozofi spraševali, kakšna bi bila najboljša ure-
ditev, in si zamišljali državo kot skupnost ljudi z večjimi ali manjšimi
pravicami, čeprav takrat sam koncept pravic ni bil določneje oprede-
ljen in tudi še ni bilo določeno razmerje med pravicami ter dolžnostmi.
Kasnejši razvoj teorij o družbi je imel velik vpliv na opredeljevanje in
priznavanje človekovih pravic. Širjenje pravic je bilo v veliki meri od-
visno od razvoja liberalne misli, ki je poudarjala vlogo posameznika in
s tem omogočala ne le prodor demokracije kot načela demokratičnega
odločanja, ampak tudi družbeni, gospodarski in tehnološki razvoj. Na
odnos do človekovih pravic je zlasti v našem prostoru vidno vplivala
tudi socialistična misel, z vsemi svojimi raznolikimi podobami in pra-
ksami. V zadnjem času na pojmovanje človekovih pravic vplivajo tudi
ideje in skupni problemi globalnega razvoja, povezanosti, zlasti pa tudi
problemi, ki zaobjemajo vsebine od skupne varnosti, boja proti tero-
rizmu in organiziranemu kriminalu, trgovini z orožjem in drogam do
socialnih vprašanj revščine, migracij ter skupne skrbi za ohranjanje na-
rave, v najaktualnejšem času pa tudi zdravstvenih problemov (epide-
mija covida-19), zagotavljanja energetske in prehranske oskrbe, še prav
posebej pa tehnološkega razvoja umetne inteligence, ki pospešeno in
s številnimi nepredvidljivimi posledicami vstopa prav v srce temeljnih
vsebin, povezanih s človekovimi pravicami.
Potreba po politološkem pristopu k obravnavi človekovih pravic in
dolžnosti v sedanjem času izhaja zlasti iz dveh dejstev: (1) razmerja
(moči) med skupnostjo in posameznikom ter (2) odnosa med pravno-
-normativnim in politično-ideološkim razumevanjem, opredeljeva-
njem, izvajanjem in ocenjevanjem polja človekovih pravic. Sodobna
politologija je tesno povezana s teorijo ter prakso človekovih pravic. Ne
glede na obseg formalnega oz. pravnega priznavanja človekovih pra-
vic in svoboščin znotraj vsake družbe ali države namreč ugotavljamo

11