Page 13 - Politike človekovih pravic
P. 13

Uvod: človekove pravice v svetu politike

            bolj tudi tehnoloških, spreminjajočih se širše družbenih problemov ter
            razmerij, na drugi strani pa tudi v vsakodnevnem pravnem in politič-
            nem ustvarjanju konfliktov med različnimi vrstami človekovih pravic
            ter svoboščin in njihovi hierarhiji (ne)pomembnosti. S tem, ko se ne-
            nehno povečuje posameznikova odvisnost od razmer v družbi, se hkra-
            ti zmanjšujejo njegove možnosti vplivanja ter odgovornosti za lasten
            položaj. Ravno zato v tovrstnem, pogosto medsebojno izključujočem
            se sobivanju nastaja potreba po vedno novih in učinkovitejših oblikah
            zaščite posameznika. Hkrati pa nastajajo tudi precejšnje razlike v mo-
            žnostih uveljavljanja zahtev po zaščiti in tudi v stopnji zaščite že uve-
            ljavljenih pravic. Odpirajo se tudi nova vprašanja o oblikah in načinih
            posameznikove ter kolektivne akcije zagovarjanja in zaščite pravic ter
            končno tudi vprašanja usklajevanja pravic, uveljavljenih na nacionalni
            ravni s pravicami, ki so uveljavljene v mednarodnih organizacijah oz.
            kot posledica globalizacijskih procesov v širših nadnacionalnih sku-
            pnostih.
              V tem smislu obravnava politologija človekove pravice in svoboščine
            podobno kot ideale ter vizije oz. kot pogonsko moč razvoja. Politologija
            se zdi poklicana tako za teoretična osmišljanja kot za družbene analize
            stanja in razmer na polju človekovih pravic. Zato je tudi odgovorna, da
            ponudi smiselne odgovore na vprašanja o razmerju med pravicami in
            dolžnostmi, med katerimi je tudi dolžnost spoštovanja pravic drugih
            in seveda odnosa med človekovimi pravicami ter demokracijo.
              Slovenska politologija se zaveda, da za obravnavanje in uveljavlja-
            nje človekovih pravic in svoboščin nikakor ne zadostuje samo čustve-
            no prizadeto zavzemanje zanje ter javno nastopanje proti krivicam ali
            različnim oblikam represije, grobim oblikam nasilja državnih oblasti
            in njenih organov ali posameznikov ter celih skupin, prav tako tudi ne
            golo navdušenje zanje, ampak je treba znanje o politikah človekovih
            pravic z izbrano teoretsko in metodološko strukturo opredeliti, ga zna-
            ti pojasniti in seveda o njem tudi kritično razmišljati.
              Vsi zgoraj predstavljeni pogledi in odnos do človekovih pravic na po-
            lju političnega usmerjajo vsebino te knjige. Njen namen je prispevati
            zlasti k spoznavanju pomembnosti ter kompleksnosti problematike
            človekovih pravic in širjenju takšnega znanja o njih, kot ga ob zave-
            danju in spoštovanju njihovega zgodovinskega razvoja terjajo potrebe
            sedanje moderne demokratične družbe. Znanja, ki utrjuje zavest in
            povečuje občutljivost za človekove pravice in svoboščine v družbi, od
            obdobja tranzicije oz. konsolidacije demokracije, še posebej glede utr-


                                                            13
   8   9   10   11   12   13   14   15   16   17   18