Page 13 - Politike človekovih pravic

Uvod: človekove pravice v svetu politike

bolj tudi tehnoloških, spreminjajočih se širše družbenih problemov ter
razmerij, na drugi strani pa tudi v vsakodnevnem pravnem in politič-
nem ustvarjanju konfliktov med različnimi vrstami človekovih pravic
ter svoboščin in njihovi hierarhiji (ne)pomembnosti. S tem, ko se ne-
nehno povečuje posameznikova odvisnost od razmer v družbi, se hkra-
ti zmanjšujejo njegove možnosti vplivanja ter odgovornosti za lasten
položaj. Ravno zato v tovrstnem, pogosto medsebojno izključujočem
se sobivanju nastaja potreba po vedno novih in učinkovitejših oblikah
zaščite posameznika. Hkrati pa nastajajo tudi precejšnje razlike v mo-
žnostih uveljavljanja zahtev po zaščiti in tudi v stopnji zaščite že uve-
ljavljenih pravic. Odpirajo se tudi nova vprašanja o oblikah in načinih
posameznikove ter kolektivne akcije zagovarjanja in zaščite pravic ter
končno tudi vprašanja usklajevanja pravic, uveljavljenih na nacionalni
ravni s pravicami, ki so uveljavljene v mednarodnih organizacijah oz.
kot posledica globalizacijskih procesov v širših nadnacionalnih sku-
pnostih.
V tem smislu obravnava politologija človekove pravice in svoboščine
podobno kot ideale ter vizije oz. kot pogonsko moč razvoja. Politologija
se zdi poklicana tako za teoretična osmišljanja kot za družbene analize
stanja in razmer na polju človekovih pravic. Zato je tudi odgovorna, da
ponudi smiselne odgovore na vprašanja o razmerju med pravicami in
dolžnostmi, med katerimi je tudi dolžnost spoštovanja pravic drugih
in seveda odnosa med človekovimi pravicami ter demokracijo.
Slovenska politologija se zaveda, da za obravnavanje in uveljavlja-
nje človekovih pravic in svoboščin nikakor ne zadostuje samo čustve-
no prizadeto zavzemanje zanje ter javno nastopanje proti krivicam ali
različnim oblikam represije, grobim oblikam nasilja državnih oblasti
in njenih organov ali posameznikov ter celih skupin, prav tako tudi ne
golo navdušenje zanje, ampak je treba znanje o politikah človekovih
pravic z izbrano teoretsko in metodološko strukturo opredeliti, ga zna-
ti pojasniti in seveda o njem tudi kritično razmišljati.
Vsi zgoraj predstavljeni pogledi in odnos do človekovih pravic na po-
lju političnega usmerjajo vsebino te knjige. Njen namen je prispevati
zlasti k spoznavanju pomembnosti ter kompleksnosti problematike
človekovih pravic in širjenju takšnega znanja o njih, kot ga ob zave-
danju in spoštovanju njihovega zgodovinskega razvoja terjajo potrebe
sedanje moderne demokratične družbe. Znanja, ki utrjuje zavest in
povečuje občutljivost za človekove pravice in svoboščine v družbi, od
obdobja tranzicije oz. konsolidacije demokracije, še posebej glede utr-

13