Page 12 - Politike človekovih pravic

Uvod: človekove pravice v svetu politike

zelo različne prakse uresničevanja teh pravic in tudi različne stopnje
zavedanja o njih pri vsakodnevnem delovanju. Človekove pravice so
na polju politologije utemeljene na različnih disciplinarnih podlagah,
od razumevanja človekovih pravic v povezavi s teorijami demokracije
preko njenih institucionalnih (t. i. polity), javnopolitičnih (t. i. public
policy) kot tudi vsakokratnih ideološko-političnih razmerij moči, ki se
v demokracijah vzpostavijo kot rezultat volilnih procesov in rezultatov
(t. i. politics).
V zvezi s človekovimi pravicami lahko in moramo govoriti tudi o
moralnem, vrednotno-etično usmerjenem družbenem projektu, ki širi
prostor svobode posameznika, družbenih skupin pa tudi države kot
politične skupnosti. Tako kot je sam koncept človekovih pravic podlaga
modernim demokratičnim ureditvam (političnim sistemom), tako je
politika človekovih pravic tista politika, ki sodobno demokracijo in nje-
ne načine ter rezultate delovanja osmišlja, jim daje smoter in namen.
V današnjem času človekove pravice in svoboščine pomenijo temeljno
vsebino aktualne demokratične družbe ter obratno. Oba pojma, člove-
kove pravice in demokracija, sta pravzaprav sinonima. Kadar ima do-
ločena družba dobro opredeljen sistem človekovih pravic in svoboščin
ter razpolaga z učinkovitim sistemom njihovega varovanja in tega tudi
uspešno izvaja pri vsakodnevnem delovanju, dosega predpogoj za viso-
ko razvito demokracijo. Na drugi strani pa prav tako tudi sama demo-
kracija zahteva visoko stopnjo priznavanja in spoštovanja človekovih
pravic, ki je hkrati predpogoj za njen obstoj in stopnjo razvitosti oz.
trdnosti. Ne smemo pa si niti zatiskati oči, da je ob vsem zapisanem
tudi veliko idealizma, pragmatizma, konfliktov in paradoksalnosti.
Zaradi vsega navedenega, kot tudi raznolikih zgodovinskoteoret-
skih pogledov ter vsakokratnih praks, je treba pri preučevanju člove-
kovih pravic poseben poudarek vedno nameniti naslednjim vidikom:

1. vsebinam pravic (katere oz. do katere mere in za koga), ki se nada-
lje neposredno povezujejo z vprašanji:
2. subjektom pravic (pristojnosti in razmerja med »nosilci« ter
»skrbniki« pravic) in
3. namenom pravic (čemu in v kakšni podobi služi ideja človekovih
pravic kot ideološki ali demokratični aparat moči večine ali sobi-
vanja različnosti).
V sodobni (post)industrijski in kompetitivni družbi se srečujemo z
novimi izzivi, ki se na eni strani kažejo v pojavu novih družbenih in vse

12