Page 131 - Politike človekovih pravic

Človekove pravice in avtonomno politično delovanje 2.4

akte, ki opredeljujejo ukrepe in instrumente za izvajanje politike. Na-
čin konkretne izvedbe sprejetega v okviru vsakodnevnega izvajanja pa
je končno prepuščen strokovnemu in administrativnemu delu, npr.
uradnikom v primeru sprejemanja in odločanja o posameznih vlogah,
učiteljem v primeru izobraževanja o človekovih pravicah itd.
Skozi prakso izvajanja politik človekovih pravic lahko v luči prika-
zanih orodij javnih politik prepoznamo, da se tudi na primeru vsebin
človekovih pravic na različnih institucionalnih ravneh delovanja po-
litike pojavljajo različni ukrepi ter konkretni instrumenti za dosega-
nje ciljev, povezanih z omenjenimi vsebinami. Kot opozarja Deborah
Stone (2001), s sprejemom odločitve o (ne)izboru oz. (ne)primernosti
posameznega ukrepa in instrumenta za urejanje skupnih vsebinskih
vprašanj javna politika (oz. v njenem poslanstvu pristojni odločevalci)
tudi avtoritativno poseže ter razporeja vrednote in s tem tudi priori-
tetno zaporedje vsebin človekovih pravic v družbi. Oblikovalci politik
morajo pogosto krmariti med nasprotujočimi si vrednotami in inte-
resi različnih zainteresiranih strani že znotraj lastnih vrst, v odnosu
do različnih družbenih skupin, stroke, medijev, državljanov. Vse to v
procesu sprejemanja pa tudi nadaljnjega izvajanja ukrepov in instru-
mentov odpira številne dileme, povzroča napetosti, tudi protislovja, ki
pripeljejo do političnega boja za vrednote in ideje oz. paradoksa javne
politike (angl. policy paradox) (Stone, 2001).
Vsekakor obsežen nabor ukrepov predstavljajo že v predhodnem
poglavju predstavljeni institucionalni ukrepi (Organisation po Hoodo-
vi NaTO-tipologizaciji), ki se kažejo skozi vzpostavitev različnih oblik
institucionalnih rešitev, s katerimi se izvaja ter varuje človekove pravi-
ce. V prejšnjem poglavju smo osrednjo pozornost namenili opisu insti-
tucionalnih okvirov OZN in osrednjih domačih institucij, zato na tem
mestu z vidika opisa institucionalnih ukrepov in delovanja izpostavlja-
mo primer Sveta Evrope.
Svet Evrope je bil ustanovljen leta 1949, s ciljem pomagati pri uvelja-
vljanju in varovanju človekovih pravic, demokracije in vladavine prava
na evropskih tleh. Zavzema se za svobodo izražanja in medijev, svo-
bodo zbiranja, enakost in zaščito manjšin, pomaga državam članicam
v boju proti korupciji in terorizmu ter pri izvajanju potrebnih pravo-
sodnih reform, spodbuja človekove pravice z mednarodnimi konven-
cijami, spremlja napredek držav članic na področjih človekovih pravic
in daje priporočila. S ciljem izvajanja vseh izpostavljenih nalog danes
Svet Evrope sestavljajo naslednje institucije (Council of Europe, b. l.e):

131