Page 131 - Politike človekovih pravic
P. 131

Človekove pravice in avtonomno politično delovanje  2.4

            akte, ki opredeljujejo ukrepe in instrumente za izvajanje politike. Na-
            čin konkretne izvedbe sprejetega v okviru vsakodnevnega izvajanja pa
            je končno prepuščen strokovnemu in administrativnemu delu, npr.
            uradnikom v primeru sprejemanja in odločanja o posameznih vlogah,
            učiteljem v primeru izobraževanja o človekovih pravicah itd.
              Skozi prakso izvajanja politik človekovih pravic lahko v luči prika-
            zanih orodij javnih politik prepoznamo, da se tudi na primeru vsebin
            človekovih pravic na različnih institucionalnih ravneh delovanja po-
            litike pojavljajo različni ukrepi ter konkretni instrumenti za dosega-
            nje ciljev, povezanih z omenjenimi vsebinami. Kot opozarja Deborah
            Stone (2001), s sprejemom odločitve o (ne)izboru oz. (ne)primernosti
            posameznega ukrepa in instrumenta za urejanje skupnih vsebinskih
            vprašanj javna politika (oz. v njenem poslanstvu pristojni odločevalci)
            tudi avtoritativno poseže ter razporeja vrednote in s tem tudi priori-
            tetno zaporedje vsebin človekovih pravic v družbi. Oblikovalci politik
            morajo pogosto krmariti med nasprotujočimi si vrednotami in inte-
            resi različnih zainteresiranih strani že znotraj lastnih vrst, v odnosu
            do različnih družbenih skupin, stroke, medijev, državljanov. Vse to v
            procesu sprejemanja pa tudi nadaljnjega izvajanja ukrepov in instru-
            mentov odpira številne dileme, povzroča napetosti, tudi protislovja, ki
            pripeljejo do političnega boja za vrednote in ideje oz. paradoksa javne
            politike (angl. policy paradox) (Stone, 2001).
              Vsekakor obsežen nabor ukrepov predstavljajo že v predhodnem
            poglavju predstavljeni institucionalni ukrepi (Organisation po Hoodo-
            vi NaTO-tipologizaciji), ki se kažejo skozi vzpostavitev različnih oblik
            institucionalnih rešitev, s katerimi se izvaja ter varuje človekove pravi-
            ce. V prejšnjem poglavju smo osrednjo pozornost namenili opisu insti-
            tucionalnih okvirov OZN in osrednjih domačih institucij, zato na tem
            mestu z vidika opisa institucionalnih ukrepov in delovanja izpostavlja-
            mo primer Sveta Evrope.
              Svet Evrope je bil ustanovljen leta 1949, s ciljem pomagati pri uvelja-
            vljanju in varovanju človekovih pravic, demokracije in vladavine prava
            na evropskih tleh. Zavzema se za svobodo izražanja in medijev, svo-
            bodo zbiranja, enakost in zaščito manjšin, pomaga državam članicam
            v boju proti korupciji in terorizmu ter pri izvajanju potrebnih pravo-
            sodnih reform, spodbuja človekove pravice z mednarodnimi konven-
            cijami, spremlja napredek držav članic na področjih človekovih pravic
            in daje priporočila. S ciljem izvajanja vseh izpostavljenih nalog danes
            Svet Evrope sestavljajo naslednje institucije (Council of Europe, b. l.e):


                                                           131
   126   127   128   129   130   131   132   133   134   135   136