Page 153 - Politike človekovih pravic

Raziskovanje in merjenje politik človekovih pravic 3

Etika v raziskovanju v prvi vrsti pomeni samoomejevanje raziskovalca
in njegovega procesa pred samim seboj. Z njenimi načeli si raziskoval-
ci znotraj neke raziskovalne skupnosti postavijo vrednotne ter moral-
ne norme in s tem tudi meje tega, kaj je prav, kaj se sme raziskovati
in česa ne. Vsaka skupnost ta načela postavlja samostojno in se tudi z
vidika vsebin raziskovanja razlikujejo, morajo pa biti povsod, a še prav
posebej na poljih raziskovanja, pri katerih v središče raziskovalne po-
zornosti postavljamo živa bitja, njihova čustva, odnose, preference
ter pričakovanja, ta načela raziskovalne etike »alfa in omega« celot-
nega raziskovalnega procesa – in to neodvisno od zvrsti in lastnosti
raziskave.
3 Še pred samim začetkom raziskave prvi (pred)korak raziskoval-
ne etike predstavlja realna ocena potencialnih prednosti in slabosti
oz. koristi ter nevarnosti (angl. benefits and harms) raziskovanja za
raziskovane pa tudi za raziskovalce. Zbiranje, obdelava in nadaljnje
razširjanje kakršnih koli podatkov imajo vedno posledice in se vsaj
posredno, pri raziskovanju živih bitij pa v vseh primerih neposredno
po eni strani dotikajo pravice do varovanja zasebnosti ter zaupnosti,
po drugi strani pa seveda pravice do informiranja, zaščite podatkov,
spoštovanja prav za te namene sprejetih strokovnih raziskovalnih
etičnih standardov, načel in pravil. Izhajajoč iz navedenih temeljnih
etičnih postulatov je bilo leta 1979 sprejeto Belmontovo poročilo (Na-
tional Commission for the Protection of Human Subjects of Biome-
3
dical and Behavioral Research, 1979), katerega vsebina danes pred-
stavlja ogrodje tisočim sorodnim in dopolnjevanim dokumentom oz.
etičnim kodeksom na polju raziskovanja v raziskovalnih skupnostih
po celem svetu. Belmontovo poročilo je osnovano na naslednjih te-
meljnih postulatih raziskovalne etike pri raziskovanju ljudi (Nacio-
nalna komisija za varovanje ljudi v biomedicinskih in behavioralnih
raziskavah, 1979):
1. zavedanje meja med dejanskim vsakodnevnim svetom in pravili
raziskovanja;
2. sledenje temeljnim etičnim načelom:
a. spoštovanje ljudi,
b. upravičenost raziskovanja ljudi,
c. pravičnost;

3
Za več glej npr. Fischer (2006).

153