Page 59 - Z vseživljenjskim učenjemdo družbe prihodnosti

Učinki metode mišljenja naglas

• Katere nove informacije sem izvedel?
• Kako se prebrano ujema s tem, kar že vem?

Lahko pa se (namesto vprašanj) med samim branjem ustavimo in dopol-
nimo stavke, kot so (TeacherVision, b.l.):

• Do zdaj sem se naučil ...
• Ob tem sem pomislil na ...
• Zmedel me je ...
• Mislim, da je bil najpomembnejši del ...

Učencem morajo učitelji dati priložnost, da vadijo tehniko, in jim ponudijo
strukturirane povratne informacije. Potek pa izgleda tako, da najprej glasno
preberejo izbrani odlomek, ko učenci isto besedilo berejo potiho. Na dolo-
čenih točkah se ustavijo in z učenci skupaj naglas razmišljajo o odgovorih na
nekatera prej zastavljena vprašanja. Pokažejo lahko, kako dobri bralci spre-
mljajo svoje razumevanje s tem, da ponovno preberejo stavek in/ali poiščejo
nasvete iz besedila. Ko učitelj vodi razmišljanje naglas, se učenci naučijo po-
dajati odgovore na vprašanja (Classroom Strategies: Think-Alouds, b.l.).
Oblikujemo lahko tudi nekoliko drugačnejša navodila, in sicer prilagojena
za učence drugega jezika, učence z različnimi bralnimi spretnostmi in mlajše
učence (Classroom Strategies: Think-Alouds, b.l.):

• Učenci naj razmišljajo naglas v večjih ali manjših skupinah. Učitelj in
drugi učenci pa so zraven in jih spremljajo ter jim pomagajo.
• Učence prosimo, naj razmišljajo naglas, nato jih primerjamo z drugimi.
Učenci lahko napišejo tudi komentar o tem, kar so razmišljali.
• Sami dopolnimo ali pa lahko naročimo tudi učencem, da dopolnijo gla-
sno razmišljanje. To lahko storimo ustno, pisno, z opombnimi listki.

Učinki metode mišljenja naglas
Bauman idr. (1992, v Pečjak, 2012) so izvedli raziskavo z učenci četrtega ra-
zreda, v kateri so preizkusili štiri strategije napovedovanja in evalvacije: po-
stavljanje vprašanj, napovedovanje vsebine, pripovedovanje o vsebini in po-
novno branje. Te učence so primerjali z drugo skupino, ki je preizkusila le stra-
tegijo napovedovanja vsebine, in s kontrolno skupino, ki je uporabljala tra-
dicionalni pristop k obravnavi besedila. Prva skupina je izkazala boljše spo-
sobnosti metakognitivnega znanja, medtem ko sta preostali dve, ki sta bili
deležni metakognitivnega urjenja, pokazali boljše sposobnosti spremljanja
razumevanja.

59