Page 57 - Z vseživljenjskim učenjemdo družbe prihodnosti

9

Metoda mišljenja naglas

Metoda mišljenja naglas (angl. think-aloud method) je uporabno orodje
za razumevanje in analizo notranjih miselnih procesov posameznikov
med reševanjem problemov ali izvajanjem nalog. Z verbalizacijo svojih
misli med izvajanjem določene naloge posameznik opazovalcem omo-
gočavpogledvnjihovorazmišljanje,odločanjeinstrategijereševanjapro-
blemov. S tem lahko raziskovalci, učitelji in drugi strokovnjaki pridobijo
dragocene informacije o učnih strategijah, ovirah pri učenju in splošnem
delovanju posameznika. Zato je ta metoda postala pomembno orodje v
številnih disciplinah, ki se ukvarjajo z učenjem, razvojem, inovacijami in
odločanjem. Z njenosistematičnouporabo lahkoprispevamokboljšemu
razumevanju človeškega uma ter razvoju učinkovitejših učnih in delovnih
pristopov.

Metoda mišljenja naglas je kognitivna tehnika, ki jo pogosto uporabljajo raz-
iskovalci in učitelji za razumevanje notranjih miselnih procesov posameznika
med reševanjem problemov ali izvajanjem določenih nalog. Ta metoda posa-
mezniku omogoča, da verbalizira svoje misli, medtem ko opravlja določeno
nalogo, kar opazovalcem omogoča vpogled v njegovo razmišljanje, odloča-
nje in strategije reševanja problemov.

Ključne značilnosti metode mišljenja naglas
Lewis (1982) je metodo razmišljanja naglas opisal kot metodo, ki preučuje du-
ševne procese, pri katerih posamezniki podajajo sprotne odgovore oz. izra-
žajo mišljenje o tem, kar so prebrali ali opažali.
Izpeljava metode razmišljanja naglas učence nagovori k temu, naj naglas
povedo, o čem razmišljajo med branjem, reševanjem matematičnih proble-
mov ali preprosto odgovarjanjem na vprašanja učiteljev ali drugih učencev
(TeacherVision, b.l.). Zahteva, da se bralec občasno ustavi, razmisli o tem,
kako je besedilo obdelano in razumljeno, ter ustno pove, katere bralne stra-
tegije se uporabljajo (Bauman idr., 1992, v Pečjak, 2012).
Razmišljanjenaglasješeposebejuporabno,kadaručiteljučencempokaže,
kako povzeti, oceniti predznanje, spremljati napredek, poiskati pomoč ali se
izboljšati (Pečjak, 2012).
Posebnost metode je, da se od posameznika že med tem, ko dela ali bere,
zahteva tudi sprotno komentiranje ali izražanje lastnih misli. Misli so lahko
usmerjene v različna vprašanja, npr. v to, kaj poskuša narediti, kaj ga skrbi ali

57