Page 60 - Z vseživljenjskim učenjemdo družbe prihodnosti

Metoda mišljenja naglas

Mofid (2019) je izvedel raziskavo uporabnosti metode mišljenja naglas za
izboljšanje bralnih veščin pri študentih. Raziskava je potekala pri študentih
drugega letnika. Za zbiranje podatkov so bili uporabljeni štirje instrumenti:
branje testa, intervju, opazovalni list in dokumentacija. Na podlagi rezultatov
raziskavevprvem,drugemin tretjemciklujebilo ugotovljeno,dajestrategija
razmišljanja naglas izboljšala bralno razumevanje študentov.
Aktifa (2015) je raziskoval, kakšen učinek ima metoda mišljenja naglas na
bralne dosežke indonezijskih dijakov v desetem razredu.¹ Raziskava je vklju-
čevala 20 dijakov, ki so rešili dva testa. Enega so opravili pred uporabo me-
tode, drugega pa po njej. S pridobljenimi rezultati so ugotovili, da ima me-
toda zelo pomemben učinek na bralno razumevanje. Rezultati drugega te-
sta so bili namreč precej boljši od predhodnega. Poleg tega so ugotovili, da
se večina študentov brez uporabe metode dolgočasi in ima težave pri razu-
mevanju besedila, zlasti pri iskanju splošnih informacij, dejanskih informaciji,
podrobnih informacij ter prepoznavanju generične strukture, pomenov be-
sede in jezikovnih značilnosti besedila.
Pergams idr. (2018) so naredili raziskavo o vplivu strategije »beri naglas –
razmišljaj naglas« na tečajih biologije na fakulteti. Študentje so bili na koncu
semestra v treh odsekih dveh tečajev z anketo vprašani o svojih izkušnjah z
razmišljanjem naglas. Skupni odgovori na štiri anketna vprašanja so zelo po-
membno podprli uporabo te metode. Študenti so besedilo bolje prebrali, ga
bolje razumeli, inštruktorjeva pomoč se jim je zdela koristna in na splošno
so se naučili brati težja besedila z večjim razumevanjem. Rezultati so poka-
zali, da lahko pristop »beri naglas – razmišljaj naglas« močno izboljša uče-
nje študentov na fakulteti in predstavlja obetavno področje za prihodnje ra-
ziskave.

Primer
Aktivnost poteka na študentih, in sicer po učni pripravi avtorjev Farra in Jenny
Conner(2015).Študentisemorajonavaditi,damedbranjemrazmišljajo.Pritem
uporabljajo strategije, kot so:
• črpanje iz predznanja,
• napovedovanje, kaj se bo zgodilo,
• vizualiziranje dogodkov v besedilu,
• prepoznavanje bralčeve zmede med branjem,
• prepoznavanje strukture ali organizacije besedila,

¹ V indonezijskem izobraževalnem sistemu ima srednja šola tri stopnje. Deseti razred predsta-
vljajo učenci, ki obiskujejo višjo srednjo šolo in so v drugem letniku svojega srednješolsega
izobraževanja. Višjo sredno šolo obiskujejo učenci starosti od približno 15 do 18 let.

60