Page 65 - Z vseživljenjskim učenjemdo družbe prihodnosti

10

Sodelovalno učenje

Sodelovalno učenje se kaže kot izjemno učinkovit pedagoški pristop, ki
spodbuja aktivno sodelovanje učencev, razvoj socialnih veščin ter poglo-
bljeno razumevanje učne snovi. Raziskave kažejo, da sodelovalno učenje
prispeva k izboljšanju učnih rezultatov, povečanju motivacije učencev in
boljšemu razvoju njihovih kognitivnih sposobnosti. Poleg tega krepi tudi
samozavest in samostojnost učencev ter jih pripravlja na uspešno sodelo-
vanje v skupnosti in na trgu dela.

Sodelovanje posameznikov je zelo pomembno tako v širši skupnosti kot tudi
na področju vzgoje in izobraževanja. Na šolskem področju se lahko z njim
posameznikov srečamo predvsem pri sodelovalnem učenju. Gre za pristop
učenja, s katerimi učence spodbujamo k sodelovanju, ki pomeni delo za do-
seganje skupnega cilja. Sodelovalno učenje je pogosto navedeno tudi kot
sredstvo za poudarjanje veščin mišljenja in spodbujanje višjih ravni učenja.
Pri izvedbi sodelovalnega učenja si lahko pomagamo z metodo sestavljanke.
To metodo je prvotno zasnoval Elliot Aronson s sodelavci (Dumont idr., 2013).

Opredelitev sodelovalnega učenja
Sodelovalno učenje je v vzgoji in izobraževanju zelo pomembno. Gre za pri-
stop učenja, s katerimi učence spodbujamo k sodelovanju, ki pomeni delo za
doseganje skupnega cilja (lahko je nova učna snov ali reševanje nekega pro-
blema) (Palir, 2013). Sodelovalno učenje je pogosto navedeno tudi kot sred-
stvo za poudarjanje veščin mišljenja in spodbujanje višjih ravni učenja kot
alternativa razvrščanju učencev v skupine po sposobnostih, sredstvo za od-
pravljanje neznanja ter tudi kot pozitiven dejavnik priprave posameznikov
na vedno sodelovalnejši svet dela (Dumont idr., 2013).
Pri sodelovalnem učenju je pomembno predvsem učenje v manjših sku-
pinah, kjer je prisotna neposredna interakcija med učenci (npr. pogovor, iz-
menjava pripomočkov, mnenj, učnega gradiva ...). Pomembno je, da je delo
zastavljeno tako, da vsak učenec ohrani neko individualno odgovornost ter
opravi določen del naloge (Palir, 2013).
Učitelj mora prevzeti odgovornost pri razvrščanju posameznikov v sku-
pine. Kot najučinkovitejše so se izkazale heterogene skupine, saj omogočajo
različne miselne procese, izboljšujejo medrasne, mednacionalne in odnose
med spoloma ter lajšajo delo v skupinah, saj je v vsaki od slednjih učenec,
ki je zmožen pomagati drugim članom skupine. Optimalno število članov v

65