Page 13 - Z vseživljenjskim učenjemdo družbe prihodnosti

1

Argumentacija

Argumentacija je ključna veščina, ki omogoča razumevanje, sprejemanje
in komuniciranje o različnih stališčih ter idejah. Zmožnost jasnega izra-
žanja svojih misli, analize nasprotnih argumentov ter prepričljivega za-
govarjanja lastnega stališča prispevajo k bogatenju dialoga in napredku
družbe. Razvoj veščin argumentacije je tako pomemben korak k bolj razu-
mevajočemu, strpnejšemu in konstruktivnejšemu svetu. Argumentacija
učencem pomaga, da poglobijo znanje iz nekega predmeta, da spreje-
majo različne ideje, da se učijo izmenjavanja v pogovoru, aktivnega po-
slušanja in sistematičnega izražanja mnenj. Metodo argumentacije lahko
izvedemo s pomočjo Toulminovega modela, ki je v prilagojeni obliki pri-
meren za osnovnošolce/-ke, srednješolce/-ke in študente/-ke. Toulminov
argument je tako sestavljen iz šestih komponent, ki so trditev, razlog, na-
log, kvalifikator, izpodbijanje in podpora. Za najmlajše so dovolj le tri te-
meljne komponente, ki so trditev, razlog in nalog, sčasoma pa lahko do-
dajamo še druge komponente in tako oblikujemo zahtevnejšo strukturo
argumenta.

Argumentacija in disputacija sta del zgodovine vsake civilizacije. Vsaka kul-
tura ima lastno tradicijo argumentacije, ki zajema določena pravila in reto-
rično izražanje(Widigdo,2018).Vsvetu,polnemrazličnih idejin stališč,jespo-
sobnostargumentacijeključnazaučinkovitokomuniciranjeinprepričevanje.
Argumentacija nas spodbuja k razmišljanju, analizi in izražanju svojih pogle-
dovnasvet.Vnjeni osnovi grezaveščino zagovarjanjadoločenegastališčaali
ideje z uporabo logičnih razlogov in prepričljivih dokazov. Skozi zgodovino
je argumentacija igrala ključno vlogo pri oblikovanju miselnosti posamezni-
kov in družbe ter pri napredku človeštva. Pri učencih lahko z njeno pomočjo
razvijamo komunikacijske veščine, poglabljamo njihovo znanje o neki temi
in jih posredno tudi učimo reševati konflikte.
Zanimanje za argumentacijo je ponovno oživelo leta 1958 z objavo dela
La nouvelle rhétorique avtorjev Chaïma Perelmana in Lucie Olbrechts-Tyteca.
Avtorja v delu ponovno odkrijeta pozabljen del Aristotelove logike, ki je si-
cer opisana v njegovih delih. Novo zanimanje za argumentacijo je pripeljalo
do večjega poudarka na spoštovanju občinstva, lastnostih govorcev in po-
slušalcev, pravilih razprave in komunikacije ter pravnem modelu argumen-
tiranja, ki temelji na mnenju kot izhodišču argumentacije (Cummings, 2010).
Formalna logika preučuje dokaze s kalkulacijo, kar je torej formalno pravilno

13