Page 133 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

biologija agresivnosti

občutljivost receptorjev za te živčne prenašalce in tako manjšo aktivnost teh poti.
Posledice se kažejo v večji agresivnosti.

V primeru, da gen MAO-A ni funkcionalen, se lahko razvije Brunnerjev sindrom.
Posamezniki s to motnjo se na jezo, frustracijo in strah odzovejo z agresivnostjo
ter impulzivnim vedenjem (nasilje in hiperseksualnost); značilna sta tudi nihanje
razpoloženja in nizek IQ.

Dejavniki, ki povečujejo verjetnost za agresivno vedenje ob nizki aktivnosti gena
MAO-A, so lahko visok testosteron, zlorabe v otroštvu, kajenje med nosečnostjo,
alkohol, droge, nizek IQ ipd. Genska nagnjenost k agresivnosti in antisocialno ve-
denje se hitreje ter pogosteje razvijeta, če je otrok psihično, fizično ali spolno zlo-
rabljen, če so starši hladni, ob zlorabi alkohola in drog ipd. Pri ženskah so pokazali,
da zlorabe v otroštvu preko epigenetskih metilacij vplivajo na aktivnost izražanja
gena MAO-A (Jiang idr., 2008).
Raziskava na ljudeh je pokazala, da med polimorfizmom v genu MAO-A in oko-
ljem obstaja močna interakcija, ki vpliva na razvoj agresivnega in antisocialnega
vedenja (Slika 8.11). Otroci, ki imajo nizko aktivnost MAO-A in živijo v funkcional-
ni družini, ne postanejo agresivni, zanemarjeni (maltretirani) otroci, ki imajo niz-
ko aktivnost MAO-A, pa takšni postanejo (Slika 8.11). Ravno tako to velja za otroke z
nizko aktivnostjo MAO-A, ki živijo z antisocialno mamo (Caspi idr., 2002).

133