Page 137 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 137
biologija navezanosti in socialne kognicije
pogojena; odvisna je od genotipa/fenotipa staršev in otrok ter vplivov okolja. Raz-
iskave so pokazale, da na razlike v navezanosti otrok na starše (test Strange Situ-
ation) vplivata tako genetska variabilnost otrok kot variabilnost skupnega okolja.
9.1.2 Nevrobiologija starševskega vedenja
Pri človeku podoba otroka ali mladička (relativno velike oči …) vzbuja željo po ne-
govanju in hranjenju. Ob negovanju otroka se sproščata oksitocin in dopamin, kar
vodi v občutek ljubezni, ki je nagrajevalen in nas motivira k temu, da to vedenje
ponavljamo.
V starševsko vedenje so vpleteni predvsem mediano preoptično področje (angl.
medial preoptic area – MPOA) hipotalamusa, amigdala, nagrajevalni sistem (me-
zolimbični DA-sistem: VTA, nucleus accumbens; nigrostriatalni DA-sistem: substan-
tia nigra, striatum) in PFC. V odgovor na dražljaje, povezane z otrokom, se aktivi-
ra MPOA, ki sproži starševsko vedenje. MPOA ima številne receptorje za oksitocin,
arginin vasopresin, estradiol in prolaktin. Amigdala je povezana s pozornostjo na
signale otroka in skrbjo za njegovo dobrobit, nagrajevalni sistem pa z motivacijo
za starševstvo, vzdrževanjem odnosa in navezanostjo na otroka. Oksitocinergična
aktivnost v subkortikalnih področjih je odgovorna za empatijo in prosocialno ve-
denje. Posebnost človeka je, da se subkortikalna področja povezujejo z insula-cin-
gulatnimi in fronto-temporo-parietalnimi mrežami. Glej sliko 1 v Feldman (2015).
Ta povezljivost je pomembna za empatijo, regulacijo čustev, racionalizacijo itd.
Povezava med MPOA, amigdalo in nagrajevalno potjo je odgovorna za pozor-
nost na otroka ter motivacijo za gradnjo odnosa. Amigdala igra pomembno vlo-
go pri procesiranju prejetih čustvenih dražljajev v povezavi z otrokom (otroški jok,
smeh). Pri joku lastnega otroka se materina amigdala bolj aktivira, kot če joče kak-
šen drug otrok. Na jok mama reagira z empatijo. Aktivacija nevronov, ki vodijo iz
amigdale v orbitofrontalni in insularni korteks, je povezana z empatijo. V poveza-
vi še z dopaminergičnim sistemom je ta mreža odgovorna za občutje materinske
ljubezni. Nucleus accumbens, kot del mezolimbičnega DA-sistema, je vključen v
nagrajevalni mehanizem (mami se zdi otrok ljubek), vzdrževanje motivacije za stik
z otrokom in utrjevanje socialne vezi z njim. Prefrontalni korteks supresira negativ-
ne reakcije na otroka. Ventralno tegmentalno področje je vključeno v aktivna ve-
denja matere (nega, igra).
9.1.2.1 Oksitocinergični sistem
Oksitocin je vključen v nastanek prostorskega in socialnega spomina, navezanost
in regulacijo čustev. Nastaja v paraventrikularnih (PVN) in supraoptičnih jedrih (hi-
potalamus), sprošča se iz hipofize; nevronska povezava s hipofizo omogoča peri-
ferno izločanje oksitocina. Oksitocin lahko nastopa v vlogi hormona in nevrotrans-
miterja.
137