Page 138 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Slika 9.1: Mehanizmi, ki omogočajo varno navezanost med starši in potomci
Vir: po Rilling in Young (2014) priredila Chiara Piraino.
Varno navezani starši imajo višji oksitocin in ojačan oksitocinski odziv na otroka. Oksitocin prilagodi mezo-
limbični dopaminergični sistem na način, da nam sami vizualni dražljaji povezani z otrokom, zbujajo ugod-
je (občutek nagrade). Kadar otrok joka, oksitocin prilagodi aktivnost amigdale in anteriorne insule na način,
ki omogoča empatičen odziv na jok. Poleg tega oksitocin modulira aktivnost PFC na način, ki supresira ne-
gativen odziv na otroški jok.

Receptorji za oksitocin se nahajajo v delih možganov, ki so vključeni v social-
no in starševsko vedenje, npr. v amigdali, centru nucleus accumbens, striatumu
in VTA. Oksitocin vzpodbudi in vzdržuje starševsko vedenje. V vsakem od delov
možganov ima oksitocin nekoliko drugačno vlogo. V VTA npr. vpliva na nego-
vanje mladičev (čohanje, lizanje) in gradnjo gnezda; v centru nucleus accumbens
ima funkcijo vzpostavljanja in vzdrževanja naklonjenosti do otroka ter naveza-
nosti nanj.

Oksitocin, ki omogoča navezanost med staršem in otrokom, starše spodbuja k
igranju z otrokom in izboljša odzivnost na otrokove signale (Slika 9.1). Kadar so
starši in otroci v pozitivni interakciji, imajo oboji povišane ravni oksitocina. Pri ma-
terah oksitocin spodbuja tudi agresivnost do tujcev (branjenje otroka – glej pod-
poglavje 8.4).
Gen za receptor oksitocina je polimorfen. Variabilnost v genu je povezana z va-
riabilnostjo v odzivnosti staršev za otrokove signale. Polimorfizma v rs53576 in
rs2254298 na tretjem intronu imata tri različice: GG, AG, AA (Slika 9.2). Nosilci raz-
ličice GG pri rs53576 imajo višje ravni oksitocina, njihova amigdala se ob socialnih

138