Page 155 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

biološke osnove osebnosti

10.11 Nevroznanost osebnostnih lastnosti

V raziskavi s 116 udeleženci so posameznikom, ki so jim določili osebnostne last-
nosti z metodo revised NEO personality inventory (pet velikih), posneli možgane z
magnetno resonanco (MRI) (DeYoung idr., 2010). Pokazali so, da je velikost določe-
nih delov možganov povezana s štirimi dejavniki osebnosti.  Glej sliko 1 v DeYo-
ung idr. (2010). Raven ekstravertnosti je pozitivno sovpadala s prostornino media-
nega orbitofrontalnega korteksa, ki kodira vrednost nagrade. Nevroticizem je bil
povezan z manjšo prostornino dorzomedianega prefrontalnega korteksa in pos-
teriornega hipokampusa ter z večjim volumnom srednjega cingulatnega girusa.
To so deli, občutljivi na grožnje in kazen, ter povezani z negativnimi emocijami in
motnjami čustvovanja. Raven sprejemljivosti se je odražala v večji prostornini pos-
teriornega fuziformnega girusa in manjšem posteriornem levem cingulatnem gi-
rusu, torej delih, ki so vpleteni v interpretacijo motivov drugih ljudi. Vestnost je
bila povezana z večjo prostornino v sredini frontalnega girusa in levem lateralnem
prefrontalnem korteksu, delih, odgovornih za načrtovanje akcije. Odprtost ni bila
povezana z volumnom merjenih delov možganov. V drugi raziskavi so pokazali, da
je odprtost povezana z aktivnostjo prefrontalnega korteksa.

10.12 Sinteza modelov osebnosti in znanj o biologiji
osebnosti

V svoji raziskavi je DeYoung (2010) naredil sintezo različnih modelov osebnosti in
njihove biologije. Ekstravertnost je povezal z občutljivostjo na nagrado in pozitiv-
na čustva (BAS), kar se zrcali v težnji k približevanju potencialni nagradi. Ta težnja
se odraža v asertivnosti in zgovornosti ter medosebni angažiranosti. Ekstraver-
tnost je povezana z aktivnostjo tistih delov možganov, ki so povezani s pozitivni-
mi (socialnimi) dražljaji. To so medialni orbitofrontalni korteks, nucleus accumbens,
amigdala in striatum. Dopaminergični sistem vpliva na spodbudo (angl. drive) za
dosego nagrade (asertivnost), opioidi vplivajo na vzdrževanje socialnih vezi (afili-
acija), testosteron pa na asertivnost in dominantnost. Genetske raziskave so poka-
zale povezavo ekstravertnosti z geni, ki vplivajo na dopaminski sistem, npr. geni
za COMT ter receptorja D4 in D2.

Nevroticizem je Young (2010) povezal z občutljivostjo na kazen in negativna čustva
(BIS, FFFS), kar se zrcali v tesnobnosti, strahu, depresivnosti, jezi, razdražljivosti ipd.
Nevroticizem je povezan z aktivnostjo tistih delov možganov, ki so povezani z od-
zivom na grožnje in kazen ter novimi situacijami. To so amigdala, insula in ante-
riorni cingulatni korteks. Nevroticizem je povezan z aktivnostjo medianega pre-
frontalnega korteksa – nevrotični imajo manjšo prostornino tega dela. Imajo tudi
kronično povišano raven kortizola v telesu in se neoptimalno odzivajo na ogroža-
joče dražljaje. Imajo nizko aktivnost serotoninergičnega in visoko aktivnost nora-
drenergičnega sistema.

155