Page 156 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 156

Sprejemljivost se odraža v težnji po socialnih stikih, altruizmu in kooperativnosti,
            prosocialnem vedenju ter empatiji (v nasprotju z antisocialnim vedenjem in izkori-
            ščanjem). Sprejemljivost je povezana s prostornino možganskih delov, vključenih v
            procesiranje socialnih informacij. To so superiorni temporalni sulkus, posteriorni cin-
            gulatni korteks in fuziformni girus. Sprejemljivost je povezana s sposobnostjo potla-
            čenja agresivnih impulzov in socialno motečih čustev, kar se odraža v aktivnosti v le-
            vem dorzolateralnem prefrontalnem korteksu. Empatija je povezana z aktivnostjo
            medianega prefrontalnega korteksa, superiornega temporalnega sulkusa in s siste-
            mom zrcalnih nevronov. Sprejemljivost je povezana s sistemi/z aktivnostjo oksitoci-
            na, arginin vasopresina, serotonina (SERT), testosterona (nizek) in estrogena.
            Vestnost določa težnja po vzdrževanju notranje motivacijske stabilnosti, samo-
            discipline in dolgoročnega načrtovanja. Je v konfliktu z impulzivnostjo, iskanjem
            novosti in senzacij. Vestni imajo večji volumen frontalnega girusa in lateralnega
            prefrontalnega korteksa. Planiranje in regulacija vedenja sta povezana z aktiv-
            nostjo PFC. Pri regulaciji in inhibiciji impulzivnosti (dopamin) je pomembna inte-
            rakcija med serotonergičnim ter dopaminergičnim sistemom

            Odprtost – intelekt se kaže v težnji po ukvarjanju z intelektualnimi izzivi in razisko-
            vanju. Sovpada tudi z inteligentnostjo in delovnim spominom. Intelekt je povezan
            z aktivnostjo možganskih delov, vpletenih v delovni spomin (DL prefrontalni kor-
            teks). Na to dimenzijo vpliva predvsem dopaminergični sistem.


            10.13 Dednost osebnosti

            Večina raziskav je pokazala, da se temperament v razvoju izoblikuje prej in je
            dednejši kot osebnost. Osebnostne dimenzije naj bi bile zmerno dedne (pregle-
            dnica 10.2).
            Rezultati metaanalize (Bouchard, 2004) kažejo, da je dednost petih velikih dimen-
            zij med 0,42 (vestnost) in 0,57 (odprtost). Osebnostne lastnosti so posledica razlik v
            genskem zapisu in razlik v ločenem okolju (vzgoja ne igra pomembne vloge) (pre-
            glednica 10.3).

            Preglednica 10.2: Ocene dednosti osebnostnih dimenzij















            Vir: po DeYoung (2015) priredila Chiara Piraino.

            156
   151   152   153   154   155   156   157   158   159   160   161