Page 178 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

dobili tudi več slik obraza, ki so jih razporedili po privlačnosti. Glede na obraze in
značaj, ki so jih prostovoljci preferirali, so naredili kompozite slik.  Glej sliki 1 in 2
v Little idr. (2006). Preference za kompozite so se ujemale z želenimi lastnostmi nji-
hovega potencialnega partnerja.
Na preference pri izbiri partnerja imajo močan vpliv tudi zdravje, privlačnost in
osebnost posameznika, ki ocenjuje (Little idr., 2001). Raziskava je pokazala, da
ženske, ki same sebe dojemajo kot privlačnejše, raje izbirajo bolj maskulinizira-
ne (možate) obraze. Enako velja za ženske z idealnejšim razmerjem med obse-
gom bokov in pasu ter visokimi koncentracijami estrogena v krvi (Penton-Voak
idr., 2003). Privlačnejše ženske so izbrale tudi moške s simetričnejšim obrazom in z
bolj zdravo kožo (Little idr., 2001). Ženske, ki so bile pred izbiranjem izpostavljene
slikam privlačnih žensk, so se posledično slabše ocenile in zato izbirale manj ma-
skulinizirane (možate) obraze. Rezultati so bili nasprotni v primeru žensk, ki so jih
pred izbiranjem izpostavili slikam manj privlačnih žensk (Little in Mannion, 2006).
Na oceno privlačnosti in izbiro potencialnih partnerjev lahko vplivajo tudi hormo-
ni. Pri ženskah se preferenca glede maskuliniziranih proti feminiziranim obrazom
spreminja skozi mesečni (menstrualni) cikel (Johnston idr., 2001; Jones idr., 2005).
Ob ovulaciji, ko so ženske najplodnejše, so pogosteje izbirale bolj maskulinizirane
obraze, izven obdobja ovulacije pa ne nujno. Enako velja tudi za privlačnost dru-
gih lastnosti (glas, oblika telesa in vonj). Na izbiro žensk vplivajo tudi kontracepcij-
ske tablete, ki zvišujejo ravni progesterona v krvi (podobno kot v času nosečnosti)
(Alvergne in Lummaa, 2010; Little idr., 2002).  Glej sliko 2 v Alvergne in Lummaa,
(2010).
Nadalje na preference vplivata tudi kontekst in okolje. Drugače ocenjujemo obra-
ze glede na to, ali od njih pričakujemo kooperativnost (prosocialni kontekst), krat-
koročno (spolno) zvezo (spolni kontekst) ali dolgoročno zvezo (spolni in prosocial-
ni kontekst). V okoljih z malo dobrinami ženske izbirajo feminilnejše (ženstvenejše)
moške, ki se vedejo prosocialno in so kooperativni ter zanesljiveje vzdržujejo dol-
goročno zvezo.
Seveda na to, kaj nam je na nasprotnem spolu na videz všeč, in na samo izbiro
partnerja vpliva še veliko drugih dejavnikov, ki jih tu nismo omenili. Tu smo pisali
predvsem o hitri intuitivni izbiri.

11.4 Spolna usmerjenost

Spolna usmerjenost je lastnost osebka, da čuti čustveno, romantično in/ali spolno
privlačnost do osebka bodisi drugega (heteroseksualnost), istega (homoseksual-
nost) ali obeh (biseksualnost) (bioloških) spolov. Spolna usmerjenost je del spolne
identitete posameznika. Poleg omenjenih poznamo tudi aseksualne posamezni-
ke, ki ne čutijo potrebe po čustveni, romantični in/ali seksualni povezanosti z dru-
gimi osebami, ne glede na njihov biološki spol.

178