Page 175 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 175

biologija spola

            (Roberts in Little, 2008). To so predvsem indikatorji plodnosti in dobrega zdra-
            vstvenega stanja.

            Poleg preference za indikatorske znake »dobrih genov« partnerja predvidoma iz-
            biramo tudi na podlagi genetske komplementarnosti in/ali genetske različnosti, ki
            sta pomembni predvsem za fitnes potomcev. V eni najodmevnejših raziskav na to
            temo so preučevali preferenco pri izbiri partnerja na podlagi genetske različnos-
            ti v genih za kompleks MHC,  ki igra pomembno vlogo v imunskem sistemu. Geni
                                     7
            za kompleks MHC so v populaciji zelo variabilni (raznoliki), sorodniki pa imajo po-
            dobnejše gene MHC. V raziskavi so ugotovili, da lahko haplotipe kompleksa MHC
            zaznamo in razlikujemo na podlagi vonja.
            V raziskavi so moški nosili majico dve noči zaporedoma, ta čas niso kadili in upo-
            rabljali deodoranta (Wedekind idr., 1995). Po tem so ženske ocenjevale vonj šes-
            tih majic in jih na tej podlagi (moških niso videle) razvrstile po prijetnosti. Ženske
            so majice moških, ki imajo različnejše alele MHC od njih samih, ocenile kot prijet-
            nejše (Slika 11.4). Preferenco za različne alele MHC razlagajo s povečanjem hetero-
            zigotnosti potomcev za gene MHC (Wedekind idr., 1995). Heterozigotnost genov
            MHC sovpada s privlačnostjo obraza pri moških (Lie idr., 2008), ne pa tudi pri žen-
            skah (Coetzee idr., 2007).
            Zanimiva ugotovitev raziskave je tudi, da je bil rezultat pri ženskah, ki so jemale
            kontracepcijske tablete, ravno nasproten. Te so namreč preferirale majice moških,
            ki so imeli njim podobnejše alele MHC (Slika 11.4). Možna interpretacija tega rezul-
            tata bi lahko bilo dejstvo, da je hormonsko stanje ženske, ki jemlje kontracepcijske
            tablete, podobno temu v času nosečnosti (Wedekind idr., 1995). Rezultati te razi-
            skave velikokrat niso bili ponovljivi (Winternitz idr., 2017).


            11.3.2 Hitra izbira partnerja glede na fizični izgled

            Ljudje (in tudi druge vrste) smo pri izbiri partnerja občutljivi na t. i. indikatorske
            znake dobrih genov (angl. good-genes indicator traits), ki odražajo prepoznavne
            lastnosti, povezane s fitnesom potencialnega partnerja. Med pomembnimi zna-
            ki so simetrija obraza in telesni proporci. Mnogi evolucijski psihologi menijo, da je
            simetrija indikator dobrih genov, saj simetričnost kaže na pravilen razvoj in dobro
            zdravje. Pri moških telesna simetrija sovpada s koncentracijo spolnih celic v izlivu
            in z njihovo hitrostjo plavanja ter s številom spolnih partnerjev. Pri ženskah pa si-
            metrija prsi sovpada s plodnostjo (povzeto po Little idr., 2011). Pri številnih vrstah
            simetričnost sovpada s stopnjo rasti, plodnostjo in z dolgoživostjo (Møller, 1997).
            Pri hitri intuitivni izbiri obrazov se je izkazalo, da se večini simetričnejši obrazi zdijo
            privlačnejši.  Glej sliko 1 v Little idr. (2011). Posameznike z bolj simetričnimi obra-
            zi dojemamo tudi kot bolj zdrave (Jones idr., 2001). Nesimetričnost obraza namreč
            sovpada z respiratornimi težavami (Thornhill in Gangestad, 2006). Podoben pojav
            7  MHC = major histocompatibility complex oziroma poglavitni kompleks tkivne skladnosti.

                                                                                175
   170   171   172   173   174   175   176   177   178   179   180