Page 177 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 177

biologija spola

            Pri moških se v času pubertete izdatneje izloča testosteron, kar pozitivno sovpa-
            da z dominantnostjo in razvojem večjih čeljustnic ter izrazitejšimi in tanjšimi lič-
            nicami. Takšnemu obrazu pravimo »maskuliniziran obraz« (Penton-Voak in Chen,
            2004). Vse raziskave sicer glede tega ne kažejo povsem enotnih rezultatov (Neave
            idr., 2003) (Slika 11.5). Prenatalno (med embrionalnim razvojem) razmerje koncen-
            tracije testosterona in estrogena se lahko kaže kot bolj »maskuliniziran obraz« ter
            s kazalcem, krajšim od prstanca (Whitehouse idr., 2015).

            Privlačen ženski obraz je ovalen, s širokimi lici in ozko brado.  Glej sliko 3 v Little
            idr. (2011). Tak obraz velja za feminilen (ženstven), saj je povezan z izpostavljeno-
            stjo višjim koncentracijam estrogena (Law Smith idr., 2006). Moškim več etničnih
            skupin se zdi feminilen (ženstven) obraz privlačnejši. Raziskovalci predpostavljajo,
            da so preference glede sekundarnih spolnih znakov na obrazu posledica evolucij-
            ske prednosti posameznic z visokimi koncentracijami estrogena, saj naj bi bile te
            bolj zdrave in plodnejše. V nekaterih kulturah pa je privlačen bolj neoteničen vi-
            dez: velike oči, velik razmik med očmi in majhen nos.
            Medtem ko je večina raziskav pokazala, da moški preferirajo feminilne (ženstvene)
            obraze (Perrett idr., 1998), se preferenca maskuliniziranih obrazov med ženskami
            lahko precej razlikuje (Cunningham idr., 1990; Swaddle in Reierson, 2002). Ženske,
            ki si želijo kooperativnega in družinskega partnerja, pogosteje izberejo moške z
            bolj ženstvenim obrazom.  Glej sliko 3 v Little idr. (2011).

            Raziskave kažejo, da pri življenjskih partnerjih in socialnih stikih dajemo prednost
            na videz zdravim ljudem. Raziskovalci predvidevajo, da zdravje ocenjujemo pred-
            vsem na podlagi barve in teksture kože (Jones idr., 2004). Slednje namreč odraža
            trenutna zdravstveno stanja posameznika, medtem ko sta simetrija in povpreč-
            nost (običajnost) obraza rezultat dolgoročnejša znaka.   Glej sliko 4 v Little idr.
            (2011).

            Ljudje dobro ocenimo zdravje posameznika predvsem na podlagi barve kože na
            obrazu (Stephen idr., 2011). Rdeče obarvana koža nakazuje dobro zdravje (dobro
            oksigenirana kri je bolj rdeče barve). Rumenkasto obarvana koža pa naj bi nakazo-
            vala zdravo prehranjenost (karotenoidi iz sadja in zelenjave).
            Ljudem pripisujemo lastnosti tudi na podlagi izraza na obrazu. Nasmejani obra-
            zi se večini zdijo privlačnejši, ker naj bi nakazovali prijazno in prijetno osebnost.

            Ljudje smo nagnjeni k pripisovanju osebnostnih lastnosti na podlagi obraza. Raz-
            iskave so pokazale, da neznanim privlačnim obrazom pripisujemo prijetno oseb-
            nost (Dion idr., 1972). Nadalje so pokazale, da so ljudje s privlačnim obrazom
            uspešnejši tako v osebnem kot tudi v poklicnem življenju. Zato se je uveljavil t.
            i. stereotip »Kar je lepo, je dobro« (angl. »What is beautiful is good«) (Langlois idr.,
            2000), čeprav seveda ne drži vedno (Feingold, 1992).
            Little idr. (2006) so raziskovali, ali so značajske lastnosti, ki jih preferiramo pri par-
            tnerju, povezane s tem, kakšni obrazi so nam všeč. Prostovoljci so izpolnili anke-
            to o preferencah glede zaželenih osebnostnih lastnosti pri partnerju. Na izbiro so

                                                                               177
   172   173   174   175   176   177   178   179   180   181   182