Page 176 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

večje privlačnosti simetričnega obraza so pokazali pri različnih etničnih skupinah,
kot tudi pri opicah (Waitt in Little, 2006).

Raziskave kažejo, da, relativno gledano, ženske dajejo prednost višjim moškim z
zdravim (vrednosti so odvisne od spola in starosti) indeksom telesne mase (angl.
body mass index – BMI) (Price idr., 2013). Na moških jih tako privlačijo ozek pas in
8
široka ramena (pomembno je predvsem razmerje med pasom in rameni, t. i. V tor-
so) (Dixson idr., 2003; Tovée idr., 1999). Pri poraščenosti moških rezultati niso enot-
ni. Nekaterim so všeč bolj poraščeni moški, spet drugim manj. Pri ženskah se te
preference lahko spreminjajo tudi glede na menstrualni cikel (Little idr., 2011; Paw-
lowski in Jasienska, 2005).
Moški pa glede na raziskave dajejo prednost ženskam, ki so po rasti manjše od
njih, z razmerjem obsega pas : boki približno 0,7. Takšno razmerje namreč velja za
pokazatelja plodnosti, odraža hormonsko ravnotežje v času pubertete in sovpada
z boljšim zdravjem (Singh, 1993). Moški v zahodnem (razvitem) svetu dajejo pred-
nost ženskam z zdravim BMI. Moški so kot privlačne ocenili tudi druge lastnosti,
kot npr. dolge noge (noge, daljše od trupa) (Sorokowski in Pawlowski, 2008). Pre-
ferenca za velikost prsi je različna med etničnimi in starostnimi skupinami. Kot na-
kazujejo rezultati raziskav, je bolj kot sama velikost pomembna simetričnost (uje-
manje v velikosti) med obema dojkama (Dixson idr., 2003).

Poleg simetrije je pri vizualni privlačnosti pomembna tudi običajnost obraza (angl.
averageness). Raziskave hitre intuitivne izbire obrazov kažejo, da ljudje pri izbiri da-
jemo prednost povprečnim (običajnim) obrazom, ki nimajo izstopajočih lastnos-
ti.  Glej sliko 2 v Little idr. (2011). Rezultati so primerljivi med številnimi etničnimi
skupinami. Evolucijska psihologija razlaga, da povprečnost (običajnost) kaže na
večjo gensko pestrost (heterozigotnost), ki je povezana z zdravjem in s plodnostjo
(Lie idr., 2008; Rhodes idr., 2001). Izstopajoče lastnosti bi bile lahko posledica na-
kopičenja škodljivih recesivnih alelov. Med povprečnostjo (običajnostjo) obraza in
dobrim zdravjem namreč obstaja pozitivna korelacija (Rhodes idr., 2001). Povpreč-
ni (običajni) obrazi so tudi simetričnejši. Nedavne raziskave so pokazale, da pov-
prečnost (običajnost) obraza korelira tudi s heterozigotnostjo genov kompleksa
MHC (Lie idr., 2008).

Sekundarni spolni znaki so izraženi tudi na obrazu. Raziskovalci predvidevajo, da
so izraziti sekundarni spolni znaki privlačni, ker naj bi odražali dobre gene. Slednji
pa potomcem povečujejo možnost za preživetje in razmnoževanje oziroma fitnes
9
(angl. sexy sons hypothesis), za kar pa vsaj pri človeku ni veliko dokazov.
8 Glej »Body Mass Index« (b. l.).
9 Idealna samičina izbira samice med potencialnimi partnerji je izbira partnerja, katerega geni bodo »pro-
izvedli« sinove z najboljšimi možnostmi za nadaljnji reproduktivni uspeh. To pomeni, da so druge ugo-
dnosti, ki jih oče lahko ponudi materi ali potomcu, manj pomembne, kot se morda zdi, vključno z nje-
govo sposobnostjo starševskega skrbnika, ozemljem in morebitnimi darili. Fisherjevo načelo pravi, da
je razmerje med spoloma (razen pri nekaterih evsocialnih žuželkah) vedno blizu 1 : 1, vendar so naj-
pomembnejši prihodnji uspehi njenih »seksi sinov« verjetnejši, če imajo promiskuitetnega očeta, saj ti
ustvarjajo veliko število potomcev, ki nosijo kopije njenih genov (»Sexy Son Hypothesis«, b. l.).

176