Page 173 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

biologija spola

Razlika med spoloma v številu spolnih partnerjev, ki jo predvideva evolucijska te-
orija, se kaže tudi v praksi. Rezultati raziskav kažejo, da na področju spolnosti moš-
ki pogosteje varajo svoje partnerke kot obratno. Camille B. Lalasz in Weigel (2011)
poročata, da 20 % moških v »resnih zvezah« (poročeni, v isti skupnosti) vara svo-
je stalne partnerke, medtem ko je ta odstotek (9 %) pri ženskah precej nižji. Poka-
zali so, da je varanje povezano tudi z drugimi mehanizmi, kot so občutek moči in
prevlade. Ženske, ki so finančno neodvisne, dobro situirane in na vodilnih mestih,
pogosteje prevarajo svojega partnerja (Lammers idr., 2011). Število partnerjev ni le
biološko, ampak tudi kulturno pogojeno.
Glede na to, da ima poligamija mnoge evolucijske prednosti, evolucijska psiholo-
gija poskuša razložiti obstoj monogamije pri človeku. Zakaj moški večinoma osta-
jajo pri eni ženski in skrbijo za otroke; zakaj nimajo več otrok z več partnerkami?
Eden od razlogov je vsekakor ta, da je človeški otrok ob rojstvu zelo nebogljen.
Otrokov razvoj traja dolgo in otrok potrebuje dovolj kvalitetne hrane za razvoj
(možganov). Skozi evolucijo je imel otrok, za katerega sta skrbela oba starša, več
možnosti za preživetje in razmnoževanje (boljši fitnes) (Lovejoy, 1981). Druge inter-
pretacije se opirajo predvsem na negotovost in nezanesljivost spolnih stikov ter
prenos genov na naslednjo generacijo (Marlowe, 2000). Ker je evolucijsko gledano
moški, ki skrbi za tujega potomca (»tuje gene«), na slabšem, predvidevajo, da se-
lekcija daje prednost monogamiji oziroma varovanju in zaščiti stalne ženske par-
tnerke. Za razliko od drugih primatov pri ljudeh ženski spol namreč precej pogo-
6
steje ovulira, znaki ovulacije pa niso jasno vidni navzven. Posledično moški tudi ne
more točno vedeti, kdaj je posamezna ženska najplodnejša. Zato je skladno z evo-
lucijsko razlago za moškega bolje, da svojo partnerko ves čas varuje pred drugimi
potencialnimi partnerji oziroma tekmeci in ne zgolj med ovulacijo. Za razliko od
drugih primatov ima pri ljudeh ženski spol povečane prsi ves čas in ne zgolj med
nosečnostjo in dojenjem. To je še en posreden argument v podporo opisani razla-
gi plodnosti in varovanju partnerke (oziroma samice v primeru drugih vrst). Razi-
skave kažejo, da je v Evropi 1–2, v Afriki pa 10 % otrok takih, za katere skrbijo moški,
ki predvidevajo da so njihovi biološki očetje, pa to v resnici niso (ang. covert illegi-
timacy) (Bellis idr., 2005).

Biološko gledano ima tudi poliandrija številne evolucijske prednosti. Poliandrija
ženskam lahko prinese dobre gene za potomce, večjo genetsko raznolikost po-
tomcev in posledično populacije ter predstavlja večjo verjetnost za oploditev
(angl. fertility backup). Ženske si na ta način lahko zagotovijo tudi boljši socialno-
-ekonomski položaj. Raziskave kažejo, da ženska svojega stalnega partnerja naj-
pogosteje prevara z bolje situiranim in starejšim moškim (Buss, 2016).
Zaradi zgoraj opisanih razlogov, verjetno predvsem zaradi negotovosti glede
očetovstva, je pri ljudeh prišlo do medsebojne monopolizacije med spoloma

6 Glej tudi začetna poglavja o vplivu okolja in vzgoje ter genov na vedenje in fitnes posameznikov oziro-
ma potomstva. Opozoriti moramo, da skrb za »tujega« otroka tudi z biološkega stališča ni nujno »izgu-
ba« oziroma »napaka/nesmisel«, saj se tudi z vzgojo in s kulturno evolucijo na naslednje generacije lah-
ko prenašajo določeni vzorci. Posvojitve se pogosto dogajajo tudi pri drugih živalskih vrstah.

173