Page 192 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 192

hipoteza depresije predlaga, da se ob stresu aktivnost BDNF zmanjša, kar se kaže
            v njegovi zmanjšani funkciji v regijah limbičnega sistema, ki so vključene v čustve-
            no in kognitivno procesiranje (hipokampus). Zmanjšana funkcija teh regij je pove-
            zana z depresivnim razpoloženjem. Raven BDNF v krvni plazmi depresivnih oseb
            je več kot trikrat manjša kot v kontrolni skupini. Antidepresivno zdravljenje zviša
            raven BDNF v krvi in nevrogenezo v hipokampusu. Za vpliv interakcije med geni
            in okoljem na razvoj depresije je pomemben polimorfizem BDNF Val Met, kjer je
                                                                        66
            na poziciji 66 valin zamenjan s metioninom. Posamezniki z metioninsko različico
            BDNF imajo večjo verjetnost, da razvijejo depresijo, predvsem, če so doživeli stres
            ali travmo (Hosang idr., 2014).


            12.1.5 Nevrobiologija depresivnih motenj
            Patofiziologije depresivnih motenj še ne razumemo dobro. Trenutne teorije jo
            razlagajo z motnjami v monoaminskih sistemih, cirkadianem ritmu, imunoloških
            funkcijah, osi HPA ter s strukturnimi in funkcionalnimi odstopanji regij, povezanih
            s čustvi.


            12.1.5.1 Pri depresiji se spremenita struktura in funkcija možganov
            Pri depresivnih bolnikih so opazili strukturne in funkcionalne spremembe možga-
            nov, predvsem v amigdali, hipokampusu, ventralnem striatumu, subgenualnem
            cingulatnem korteksu, orbitofrontalnem korteksu in prefrontalnem korteksu (Sli-
            ka 12.5). Rezultati raziskav se ponekod ne ujemajo.
            Amigdala se aktivira pri procesiranju čustvenih spominov. Depresivni imajo ak-
            tivnejšo amigdalo, prostornina (desne) amigdale je manjša kot pri zdravih posa-
            meznikih.
            Hipokampus je pomemben pri procesiranju dolgoročnega spomina. Povezan je s
            pogojevalnim učenjem. Pri depresivnih je hipokampus manjši kot pri zdravih po-
            sameznikih.
            Talamus sprejema senzorične dražljaje in jih pošilja višjim možganskim centrom
            (za govor, učenje, vedenjsko reakcijo …). Pri depresivnih se kaže ojačan odziv tala-
            musa na negativne dražljaje.

            Subgenualni cingulatni korteks (anteriorni) je pomemben za regulacijo razpolože-
            nja in čustev, spomin ter učenje. Povezuje se z drugimi regijami, vključenimi v re-
            gulacijo čustev. Tu je tudi veliko SERT. Povezan je z žalostjo, pri depresivnih pa ima
            zmanjšano aktivnost in do 45 % manjšo prostornino. Lezije subgenualnega cingu-
            latnega korteksa imajo za posledico težave z izkustvom čustev, neobičajen avto-
            nomen odziv na čustvene dražljaje ter težave s sposobnostjo racionalnega odlo-
            čanja.
            Depresivni imajo manjšo aktivnost dorzo- in ventro-lateralnega PFC, zara-
            di česar sta zmanjšani kognitivna regulacija čustev in inhibicija impulzov. Zaradi

            192
   187   188   189   190   191   192   193   194   195   196   197