Page 195 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

motnje razp0loženja

Ranljivost
• Ranljivost
• Osebnostna
Notranji in zunanji Zunanji prožilci
čustveni dražljaji
Aktivacija sheme

Pristrana pozornost Pristrana obdelava podatkov Pristrani spomini

Depresivni simptomi
• Vedenjski
• Čustveni
• Somatski
• Motivacijski

Slika 12.8: Povzetek kognitivnega nevrobiološkega modela depresije
Vir: Prirejeno po Disner idr. (2011).
Obdelava informacij v kognitivnem modelu depresije. Aktivacija depresivnih samosklicevalnih (angl.
self-referential) shem z okoljskimi sprožilci pri ranljivi osebi predstavlja tako začetni kot končni element
kognitivnega modela. Začetna aktivacija sheme sproži pristransko pozornost, pristransko obdelavo in
pristranski spomin za notranje ali zunanje čustvene dražljaje. Posledično se vhodne informacije filtrirajo
tako, da so shemam ustrezni elementi v okolju prekomerno zastopani. Posledica prisotnosti depresivnih
simptomov nato krepi samopomembno shemo (prikazano s sivo puščico), kar dodatno utrjuje posame-
znikovo prepričanje v njene depresivne elemente. Ta zaporedje sproži pojav in nato vzdrževanje depresiv-
nih simptomov.

ne vrši »top-down« kontrole amigdale in talamusa oziroma ne zmanjšuje njune hi-
peraktivnosti. Posledično se povečata zavedanje in zavestno procesiranje nega-
tivnih dogodkov/dražljajev (sliki 12.7 in 12.8) (Disner idr., 2011).

12.1.5.2 Monoaminska teorija
Pri depresiji je moteno delovanje monoaminskih nevrotransmiterskih sistemov
(slike 12.9.–12.11). Običajno je znižana serotoninska aktivnost. Serotonin uravnava
delovanje noradrenergičnega in dopaminergičnega sistema. Če je moteno de-
lovanje serotoninergičnega sistema, lahko pride do sprememb v sistemih NA in
DA. Znižano aktivnost sistema 5-HT povezujemo s tesnobo, z obsesijami in s kom-
pulzivnostjo, zmanjšano aktivnost NA-sistema s pomanjkanjem energije, intere-
sa in pozornosti ter strahom, zmanjšano aktivnost DA-sistema pa z manjšimi po-
zornostjo, motivacijo, občutljivostjo na nagrado in sposobnostjo uživanja (Nutt,
2008) (sliki 12.12 in 12.13). V zadnjih dveh desetletjih so raziskave pokazale na števil-
ne omejitve monoaminske hipoteze.

Noradrenergični sistem izhaja iz modrega centra (angl. locus coeruleus), ki se z
NA-nevroni povezuje s hipotalamusom, z amigdalo, s hipokampusum in PFC-
-korteksom. Vpleten je v vzburjenje in strah. Skupaj z dopaminom je vpleten
tudi v mezolimbični sistem (VTA --> nucleus accumbens), ki generira pozitivno
motivacijo in ugodje. Tesnoba in anhedonija ter atipična depresija so verjetno

195