Page 240 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

od genov do vedenja in naprej

(valve)
Release mechanism

Drive
(reservoir)

Behaviors
(spouts) Stimulus
(weight)

Slika 15.1: Loranzev hidravlični model
Vir: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Lorenz_hydraulic_model.svg.
Hidravlični model vključuje motivacijo (angl. drive), dražljaj (angl. stimulus) in vedenje (angl. behaviour).

15.1 Motivacija in osnovna gonila

otivacija je psihološka spodbuda k akciji, ki zadovolji cilje, želje in potrebe
posameznika. Nanjo lahko gledamo kot na gonilno silo, ki osebo vzpod-
Mbudi in usmerja k ravnanju v skladu s ciljem ali pa to vedenje vzdržuje.

Primer: žeja je motivacija, ki v osebi vzbudi potrebo po tem, da bi pila. Vodi v vede-
nje za zadovoljitev te potrebe. Osnovna gonila (angl. drives) so lakota, žeja in spol-
ni nagon. Omogočajo posameznikovo preživetje in razmnoževanje ter povečuje-
1
jo njegov fitnes.
Gonila delujejo po načelu t. i. »servomehanizmov«. Ko pride do primanjkljaja, mo-
tivacija za akcijo ter potešitev naraste in dražljaji postanejo stimulativnejši. Ko je
potreba zadovoljena, ni motivacije za akcijo in potešitev, dražjaji niso »dražeči«.
Konrad Lorenz (1950) razlaga odnos s hidravličnim modelom, ki vključuje motiva-
cijo (angl. action specific energy), dražljaj (angl. sign or releasing stimuli) in vedenje
(angl. fixed action patterns) (Slika 15.1).
Glavno vlogo pri regulaciji in usmerjenju vedenj, ki vodijo k ravnovesju, npr. hra-
njenju in pitju, ima hipotalamus. Ta nadzira fiziološke deficite in poskrbi za dose-
ganje homeostaze ter sprejema notranje in zunanje informacije. V skladu s temi
informacijami vpliva na vedenje tako, da nadzira izločanje hormonov in delova-
nje avtonomnega živčnega sistema, ki so vpleteni v regulacijo motivacije in rele-
vantnih vedenj.
1 K tem lahko prištevamo še potrebo po počitku. Nekateri dodatno vključujejo tudi izogibanje nevarnos-
tim.

240