Page 240 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 240

od genov do vedenja in naprej





                                                 (valve)
                                          Release mechanism



                        Drive
                     (reservoir)



                                      Behaviors
                                       (spouts)    Stimulus
                                                    (weight)

              Slika 15.1: Loranzev hidravlični model
              Vir: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Lorenz_hydraulic_model.svg.
              Hidravlični model vključuje motivacijo (angl. drive), dražljaj (angl. stimulus) in vedenje (angl. behaviour).

            15.1 Motivacija in osnovna gonila

                    otivacija je psihološka spodbuda k akciji, ki zadovolji cilje, želje in potrebe
                    posameznika. Nanjo lahko gledamo kot na gonilno silo, ki osebo vzpod-
            Mbudi in usmerja k ravnanju v skladu s ciljem ali pa to vedenje vzdržuje.

            Primer: žeja je motivacija, ki v osebi vzbudi potrebo po tem, da bi pila. Vodi v vede-
            nje za zadovoljitev te potrebe. Osnovna gonila (angl. drives) so lakota, žeja in spol-
            ni nagon.  Omogočajo posameznikovo preživetje in razmnoževanje ter povečuje-
                    1
            jo njegov fitnes.
            Gonila delujejo po načelu t. i. »servomehanizmov«. Ko pride do primanjkljaja, mo-
            tivacija za akcijo ter potešitev naraste in dražljaji postanejo stimulativnejši. Ko je
            potreba zadovoljena, ni motivacije za akcijo in potešitev, dražjaji niso »dražeči«.
            Konrad Lorenz (1950) razlaga odnos s hidravličnim modelom, ki vključuje motiva-
            cijo (angl. action specific energy), dražljaj (angl. sign or releasing stimuli) in vedenje
            (angl. fixed action patterns) (Slika 15.1).
            Glavno vlogo pri regulaciji in usmerjenju vedenj, ki vodijo k ravnovesju, npr. hra-
            njenju in pitju, ima hipotalamus. Ta nadzira fiziološke deficite in poskrbi za dose-
            ganje homeostaze ter sprejema notranje in zunanje informacije. V skladu s temi
            informacijami vpliva na vedenje tako, da nadzira izločanje hormonov in delova-
            nje avtonomnega živčnega sistema, ki so vpleteni v regulacijo motivacije in rele-
            vantnih vedenj.
            1  K tem lahko prištevamo še potrebo po počitku. Nekateri dodatno vključujejo tudi izogibanje nevarnos-
               tim.

            240
   235   236   237   238   239   240   241   242   243   244   245