Page 244 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Slika 15.6: Razmerje med energijskim ravnovesjem, signali povečane maščobe in aktivnostjo anabolične
ter katabolične efektorske poti
Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Leptin#/media/File:Energy_Balance.png.
V obdobjih negativne energetske bilance ravni signalov povečane maščobe (inzulina in leptina) padejo.
Posledično se ravnovesje aktivnosti med anaboličnimi in katabolničnimi potmi prevesi v povečano anabo-
lično aktivnost. Povečana anabolična aktivnost povzroči povečan vnos hrane in zmanjšano porabo ener-
gije. Ta kombinacija ima za posledico kopičenje shranjenega goriva v obliki maščobnega tkiva. V obdob-
jih pozitivne energetske bilance se ravni signalov povečane maščobe dvignejo, kar ravnovesje nagne proti
katabolni aktivnosti, to pa vodi do zmanjšanega vnosa hrane in izgube teže.

neke mere, se odvečna energija shrani kot maščoba. Metabolne procese nastaja-
2
nja kompleksnih organskih molekul iz manjših označujemo kot anabolizem. Raz-
gradnja organskih molekul do enostavnih molekul se imenuje katabolizem. Med
obroki se energija iz glikogena in trigliceridov porablja (katabolizem). Pri tem iz
glikogena in trigliceridov nastajajo glukoza, maščobne kisline ter ketoni (Slika 15.6).
Deli hipotalamusa, ki so vključeni v reguliracijo hranjenja in metabolizma, so
(Slika 15.3):
– arkuatno jedro,
– lateralno hipotalamično področje,
– periventrikularno jedro,
– paraventrikularno jedro,
– ventromediano jedro.

15.2.1 Hormonska regulacija hranjenja in metabolizma preko leptina
Po lipostatski hipotezi regulacije hranjenja in metabolizma možgani »merijo« koli-
čino telesne maščobe ter regulirajo relativno konstantno količino maščobe preko
osnovne nastavitve (angl. set point).
2 Glikogen za vezavo potrebuje vodo. Če bi odvečno energijo shranjevali v obliki glikogena, bi tehtali
približno 300 kg.

244