Page 245 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 245
motivacija, osnovna gonila in zasvojenost
Raven leptina, hormona, ki ga v kri sproščajo maščobne celice, zaznajo nevroni ar-
kuatnega jedra hipotalamusa. Če raven leptina pade, se nevroni v lateralnem hi-
potalamusu vzburijo in povzročajo občutek lakote oziroma vzbujajo apetit. Če se
raven leptina zviša, pa se vzburijo nevroni v ventromedianem hipotalamusu, kar
vodi v občutek sitosti.
Primer: Poskusi na podganah so pokazali, da se podgane po leziji lateralnega hi-
pokampusa nehajo prehranjevati in izgubijo telesno maščobo. Po drugi strani pa
se po leziji ventromedianega hipotalamusa ne morejo nasititi. Slednje vodi v ko-
pičenje telesne maščobe.
Občasna prenajedanja ali stradanja aktivirajo receptorje za leptin nevronov arkuat-
nega jedra (angl. arcuate nucleus), ti sproščajo nevropeptide, ki kontrolirajo apetit
oziroma sitost in vplivajo na metabolizem. Glej sliko 12 v Authesserre idr. (2009).
Pri občasnem prenajedanju se aktivirajo nevroni, ki sproščajo anoreksične pep-
tide (melanokortin – aMSH in cocaine- and amphetamine-regulated transcript –
CART). Ti vplivajo na:
– delovanje paraventrikulanega jedra tako, da se poveča sproščanje TSH in
ACTH; posledično se pospešijo metabolizem in katabolni procesi;
– aktivacijo simpatičnega živčnega sistema, ki pospeši metabolizem (zviša
telesno temperaturo) in katabolne procese;
– nevrone ventromedianega hipotalamusa, ki inhibirajo prehranjevalno ve-
denje.
Pri občasnem stradanju se aktivirajo nevroni, ki sproščajo oreksične peptide
(nevroprotein Y-NPY in agouti-related protein (angl.) – AgRP). Ti vplivajo na:
– delovanje paraventrikulanega jedra in lateralnega hipotalamusa tako, da
znižajo sproščanje TSH in ACTH;
– aktivacijo parasimpatičnega živčnega sistema; upočasni se metabolizem
in pospešijo anabolni procesi;
– stimulacijo prehranjevalnega vedenja preko aktivacije lateralnega hipota-
lamusa.
15.2.2 Regulacija hranjenja glede na koncentracijo krvnega sladkorja
Ko se zviša koncentracija glukoze v krvi, celice trebušne slinavke začnejo sproščati
inzulin. Inzulin, na podoben način kot leptin, vpliva na nevrone hipotalamusa. Po-
manjkljivo izločanje inzulina je značilno za sladkorno bolezen tipa I (diabetes mel-
litus), pri diabetesu tipa II pa celice (njihovi receptorji) postanejo neodzivne na in-
zulin.
Pred obroki, ko je želodec prazen in raven glukoze v krvi nizka, želodec začne
sproščati grelin (angl. ghrelin). Raven grelina se poveča tudi med obdobji posta ali
nizkokalorične diete, kar lahko prispeva k povečanju vnosa hrane in zmanjšanju
245