Page 253 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

motivacija, osnovna gonila in zasvojenost

mere veže tudi na SERT in prenašalce noradrenalina ter tako zmanjša tudi privzem
5HT in NA.

Aktivacija DA-nevronov v nagrajevalni poti, predvsem med VTA in Nac, povzroči
občutke ugodja in evforije ter vodi v željo po ponovitvi te izkušnje. Amigdala in hi-
pokampus si »zapomnita« aktivnosti in okoliščine (ljudi, predmete, prostor), ki so
bili povezani z izkušnjo ugodja.
Primer: Želja (angl. craving) po kokainu se pri odvisnikih odraža v aktivnosti prede-
lov možganov, ki so povezani s spominom. V raziskavi so s PET-metodo posneli ak-
tivnost v možganih pri posameznikih, ki so bili odvisni od kokaina, in jih primerjali
s kontrolno skupino. Posameznike so izpostavili nevtralnim dražljajem (npr. svinč-
nik) in dražljajem, ki so povezani s kokainom (npr. bela črtica). Odvisnikom so rekli,
da bodo po poskusu lahko dobili kokain. Ob dražljajih, povezanih s kokainom, se
je pri odvisnikih, ne pa pri kontroli, povečala aktivnost v dlPFC, medianem tempo-
ralnem režnju in malih možganih. Na podlagi teh rezultatov so raziskovalci sklepa-
li, da je želja po kokainu pri odvisnikih močno povezana z mehanizmi spomina in
ojačevalnega učenja (angl. reinforcement learning).
Po drugi strani pa uživanje kokaina zmanjša funkcionalnost prefrontalnega kor-
teksa, ki sicer skrbi za sprejemanje racionalnih odločitev. Pri zasvojenih nizka ak-
tivnost prefrontalnega korteksa onemogoča »racionalno oceno situacije«, npr.
kratkoročen užitek proti dolgoročnim negativnim posledicam zasvojenosti. Pri
kronični uporabi kokaina se razvije toleranca, ki se nevrološko kaže kot zmanjša-
no število receptorjev DRD2 v striatumu. Ker je dopaminski sistem pomemben za
pogojevanje in motivacijo, so takšne spremembe verjetno delno odgovorne za
zmanjšano občutljivost za naravne nagrade, ki se razvije z odvisnostjo.
Strukturne in funkcijske spremembe živčnih celic so povezane s spremembami v
aktivnosti genov.  Glej sliko 3 v Nestler (2012). Poveča se predvsem izražanje tran-
skripcijskih nevrotrofnih (transkripcijskih) faktorjev, kot so ΔFosB, CREB in NF-κB,
ki so povezani z aktivacijo prepisa drugih genov. Uživanje kokaina močno poveča
izražanje genov za ΔFosB. Posledica delovanja ΔFosB so strukturne in funkcijske
spremembe živčnih celic v NAc. Te vključujejo razrast dendritov, delovanje ionskih
kanalčkov, receptorjev itd.
Kronično uživanje kokaina in opiatov poveča ekspresijo CREB v striatumu. CREB
vpliva na povečano ekspresijo opioidnega peptida – dinorfina v GABA-nevro-
nih.  Glej sliko 4 v Nestler (2004). Dinorfin se veže na κ-opioid-receptorje na DA-
-nevronih v VTA in inhibira njihovo aktivnost. Posledično se zmanjša nagrajevalni
občutek ob jemanju drog.
Raziskave so pokazale, da je variabilnost v zasvojenosti s kokainom verjetno po-
vezana s polimorfizmom genov za dopamin-β-hidroksilazo, prenašalca dopami-
na (DAT) in dopaminski receptor 2 (DRD2) ter prenašalca serotonina (SERT). Primer:
 glej drsnico 2.

253