Page 254 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 254

15.3.4.3 Heroin in drugi opiati
            Opiati se vežejo na enaka receptorska mesta na nevronih kot endogeni opioidi
            (endorfini, endomorfini in enkefalini), nevrotransmiterji, ki jih izločajo možganske
            celice same. Ti zmanjšujejo napetost in bolečino ter povzročajo prijetne občutke.

            Heroin, ki velja za najbolj zasvajajočo prepovedano drogo, povzroča hudo fizič-
            no in psihično odvisnost. Nenadno prenehanje lahko povzroči znojenje, slabo po-
            čutje, tesnobo, depresijo, občutljivost spolovil pri ženskah, splošen občutek teže,
            pretirano zehanje ali kihanje, težave s spanjem (nespečnost), hladno potenje,
            mrzlico, bolečine v mišicah in kosteh, slabost, bruhanje, drisko, krče, solzne oči …
            Heroin oziroma morfin se kot agonist veže na κ-, δ- in μ-opioidne receptorje v nagra-
            jevalnem sistemu (VTA, NAc, korteks) ter s tem inhibira GABA-nergične nevrone, ki se
            povezujejo z dopaminergičnimi. Ker je inhibicija dopaminergičnih nevronov s strani
            GABA-nergičnih majhna, sledi močnejša aktivacija dopaminergičnih nevronov. Mor-
            fin se veže tudi na receptorje na področjih, odgovornih za bolečino (talamus, mož-
            gansko deblo, hrbtenjača), kar vodi v zmanjšan občutek bolečine (analgesia).

            Vezava morfina na opioidni receptor blokira encim adenilciklazo, kar vodi v inhibi-
            cijo GABA-nergičnega nevrona. Toleranca je posledica zvišane aktivnosti sekundar-
            ne obveščevalne poti, ki je prej, po vezavi morfina na μ-opioidne receptorje, sprožila
            inhibicijo aktivacije GABA-nergičnih nevronov. GABA-nergični nevroni spet posta-
            jajo aktivnejši in inhibirajo dopaminergične nevrone. Mehanizem je opisan zgoraj.
            Toleranca ob kronični uporabi opiatov je posledica tudi zmanjšanega števila μ-re-
            ceptorjev.
            Fizično odvisnost povročajo predvsem spremembe v locus coeruleusu, jedru NA-
            -nevronov.  Glej sliko 2 v Nestler (2004). Ti se ob abstinenci močno aktivirajo. Ak-
            tivacija simpatičnega živčnega sistema oziroma povišano sproščanje NA povzroča
            znojenje, tresenje itd. NA in LC aktivirata tudi izločanje CRF iz hipotalamusa, ta pa
            naprej aktivira amigdalo (tesnoba).
            Raziskave so pokazale, da je tveganje za zasvojenost z opiati povezana s polimor-
            fizmom genov za opioidne receptorje, DAT, DRD2 in SERT.
            Primer: ppri testu pogojene prostorske preference (angl. conditioned place prefe-
            rence test) preverjajo, ali miši, ki so jim prej aplicirali morfin, razlikujejo med pro-
            storom aplikacije morfina in nevtralnim prostorom. Kontrolne miši pogosteje iz-
            berejo prostor, kjer so jim aplicirali morfin. Miši z izklopljenimi geni za opioidne
            receptorje pa te preference ne kažejo, iz česar sklepajo, da imajo zmanjšano ob-
            čutljivost na učinke opioidov.


            15.3.4.4 Amfetamini
            Amfetamini so po strukturi podobni dopaminu in noradrenalinu. Vežejo se na
            DAT ter v manjši meri na SERT in prenašalce NA ter tako povišajo njihovo raven

            254
   249   250   251   252   253   254   255   256   257   258   259