Page 255 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

motivacija, osnovna gonila in zasvojenost

Slika 15.9: Delovanje heroina
Vir: https://neurotorium.org/image/interaction-between-opiates-and-the-dopaminergic-system/.
Opiati spremenijo delovanje dopamina v nucleus accumbens in ventralnem tegmentalnem območju mo-
žganov – ta območja tvorijo del možganske »nagradne poti«. Ko prečka krvno-možgansko pregrado, se
heroin pretvori v morfij, ki deluje kot šibek agonist pri podtipih delta in kapa opioidnih receptorjev. Ta ve-
zava zavira sproščanje GABA iz živčnega terminala in zmanjša zaviralni učinek GABA na dopaminergič-
ne nevrone. Povečana aktivacija dopaminergičnih nevronov in sproščanje dopamina v sinaptično špranjo
povzroči aktivacijo postsinaptične membrane. Nenehna aktivacija dopaminergične poti nagrajevanja vodi
do občutkov evforije, povezanih z uživanjem heroina. Morfin je močan agonist podtipa opioidnih recep-
torjev μ in aktivacija teh receptorjev ima močan aktivacijski učinek na dopaminergično pot nagrajevanja.

v možganih. Vežejo se tudi na MAO (preprečijo razgradnjo monoaminov) in na ve-
zikle z DA v živčnih končičih, s čimer spodbujajo sproščanje DA iz presinaptičnega
nevrona.  Glej sliko 1 v Ferrucci idr. (2019).
Pri kronični uporabi amfetaminov pride do razrasta dendritov nevronov v NAc,
zmanjšajo se genska ekspresija gena za DAT v striatumu in število receptorjev
DRD2. Zmanjšano število DAT vpliva na motorične funkcije in spomin.  Glej sli-
ko 4 v Volkow idr. (2001).

255